razve (58)

1. rázve, praep. c. gen. = razen, (tudi: razvi, razi), ogr.- C.
2. razvẹ́čiti, -im, vb. pf. den Boden herausnehmen: r. sod, C.; — prim. veka.
3. razvẹ̑da, f. ein ausgelassener Mensch, Ip.- Mik.; — die Kokette, Notr.- Svet. (Rok.).
4. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
5. 2. razvẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad razvedeti se; sich orientieren, V.-Cig.
6. razvẹ̑dba, f. die Orientierung, Cig., DZkr.
7. razvẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) bekannt werden; v majhnem mestu se vse hitro razve; — 2) sich orientieren, V.-Cig.; kmetje so se razvedeli in zgled posnemovali, Vrtov. (Vin.).
8. razvẹ́dnost, f. die Möglichkeit sich zu orientieren: zaradi lažje razvednosti, zur leichteren Orientierung, Levst. (Pril.).
9. razvẹdováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razvedeti se; sich orientieren, Vrtov. (Km. k.).
10. razvedrílọ, n. die Erheiterung, die Erholung, Cig. (T.); iskati tolažbe in razvedrila v vinu, nk.
11. razvedríti, -ím, vb. pf. erheitern, entwölken; — r. se, sich aufheitern; nebo se je razvedrilo; razvedrilo se je; — ( fig.) erheitern; r. koga; r. se.
12. razvẹgljáti, -ȃm, vb. pf. = vegasto narediti, C.
13. razvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. auseinanderworfeln; — auseinanderwehen, verwehen.
14. razvę́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich abschreien, sich zerschreien, Cig.
15. razveljáviti, -ȃvim, vb. pf. ungiltig machen, außer Geltung, außer Wirksamkeit setzen, aufheben, Cig., Jan., DZ., nk.
16. razveljávljati, -am, vb. impf. ad razveljaviti, Cig., Jan., nk.
17. razveljávljenje, n. die Ungiltigmachung, die Annullierung, nk.
18. rázvən, praep. c. gen. = razun, razen, außer, nk.
19. razvẹ̑nčati, -am, vb. pf. entkränzen, Cig.
20. razvesę̑łən, -łna, adj. erfreulich, Mur., SlN.
21. razveselı̑telj, m. der Erfreuer, kajk.- Valj. (Rad).
22. razveselı̑teljica, f. die Erfreuerin, kajk.- Valj. (Rad).
23. razveselı̑təv, -tve, f. die Erfreuung, Cig.
24. razveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; prijetna novica me je razveselila; erheitern, lustig machen; vino ga še razveseli; r. se, von Freude erfüllt werden; r. se koga, česa.
25. razveseljávati, -am, vb. impf. = razveseljevati, ogr.- Valj. (Rad).
26. razveseljevȃnje, n. das Erfreuen; die Ergötzung, die Belustigung(en).
27. razveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razveseliti; erfreuen, ergötzen; — erheitern; vino razveseljuje človeško srce.
28. razveseljevȃvəc, -vca, m. der Erfreuer, Cig.
29. razveseljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur., C., Levst. (Pril.).
30. razvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. an verschiedenen Punkten aufhängen, rings aufhängen, Cig.; razvešene svilene rute, Jurč.; pajčini podobno r. niti, Glas.
31. razvésti, -védem, vb. pf. = razpeljati, auseinanderführen, auseinanderleiten, nk.
32. razvẹšálọ, n. der Strick oder die Stange zum Aufhängen und Trocknen der Wäsche, C.
33. razvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. zerwehen; — zerstreuen: zasmehovani smo od vseh narodov, ki si nas med nje razvel, Ravn.
34. razvẹ̑tranəc, -nca, m. = razvetran človek, der Herabgekommene, Bes.
35. razvẹ̑trati, -am, vb. pf. zerwehen: razvetran, zerrüttet: razvetrane razmere, SlN.
36. razvẹ́triti, -im, vb. pf. = prevetriti, auslüften, Jan. (H.).
37. razvę̑za, f. die Losbindung, die Auflösung, Cig., Jan.; — die Trennung, die Scheidung ( z. B. der Ehe), Cig., Jan.; — die Devinculierung, DZ.
38. razvę́zanje, n. das Auseinanderbinden, die Losbindung.
39. razvę́zati, -vę́žem, vb. pf. auseinanderbinden, losbinden; vrečo, zveženj r.; — r. zakon, das Eheband auflösen, Cig.; r. pogodbo, den Vertrag auflösen, Cig.; r. komu jezik, jemandem die Zunge lösen; vino mu je jezik razvezalo; — r. se, sich lösen (vom Zugebundenen); vreča, nogavica, zavratnica se razveže; — jezik se mu je razvezal, er ist gesprächig geworden.
40. razvę́zən, -zna, adj. 1) Lösungs-, Auflösungs-, Jan. (H.); — auflösend, aufhebend; r. pogoj, Cig.; — 2) auflösbar, Jan. (H.).
41. razvezílọ, n. die Devinculierung, DZ.
42. razvezljìv, -íva, adj. = razvezen 2), Cig., Jan.
43. razvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad razvezati.
44. nerazvę́zən, -zna, adj. unauflösbar, Jan. (H.).
45. nerazvezljìv, -íva, adj. = nerazvezen, Cig., Jan.
46. amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
47. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
48. kodrčı̑ja, f. = kodrcija: k. tega sveta, Jurč.; hočemo, da bi koga razveseljevale naše kodrčije, Levst. (Zb. sp.); časnik nima prostora za mojo kodrčijo, Glas.
49. obveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen, Mur., Cig., ogr.- C.; o. se, = razveseliti se, Trub., Kast.; kmetje se jih niso obveselili, LjZv.; obveselil se je vesoljni svet, Cv.
50. ovedríti se, -ím se, vb. pf. = razvedriti se, Jan. (H.).
51. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
52. razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
53. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
54. 2. razvȃjati, -am, vb. impf. ad razvesti, razvoditi; fortleiten, amplificieren, Cig. (T.).
55. razznáti, -znȃm, vb. pf. 1) unterscheiden, Guts.- Cig., Let.; — 2) r. se = razvedeti se, nk.
56. spestíti, -ím, vb. pf. 1) konoplje s., t. j. velike snope v majhne snopiče (pesti) razvezati, Dol.; — 2) s. se, sich in einen Faustkampf einlassen, Let.
57. suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
58. zaglúšati, -ím, vb. pf. erschallen: razveselim se, gda (= kadar) tvoj glas zagluši, ogr.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani