razsvetljen (5)

1. razsvẹtlję́nəc, -nca, m. der Erleuchtete, Ravn.- Valj. (Rad).
2. razsvẹtljenják, m. der Aufgeklärte, Navr. (Let.).
3. razsvẹtljénje, n. die Erleuchtung, Cv.
4. razsvẹtljénost, f. die Aufgeklärtheit, Cig., Navr. (Kop. sp.), Let.
5. svẹtlọ̑st, f. 1) die Helle, die Helligkeit; s. razsvetljenih predmetov, Žnid.; — der Glanz ( min.), Cig. (T.); kovinska s., der Metallglanz, Sen. (Fiz.); — 2) die Erlaucht, die Durchlaucht, Cig., Jan.; kraljeva svetlost! königliche Majestät! Hip. (Orb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani