razno (107)

1. raznobárvən, -vna, adj. verschiedenfarbig, Cig., Jan., nk.
2. raznobírən, -rna, adj. verschiedenartig, C.
3. raznobǫ́jən, -jna, adj. verschiedenfarbig, nk.
4. raznocvẹ́tən, -tna, adj. verschieden blühend, Cig.
5. raznočásən, -sna, adj. ungleichzeitig, Jan.
6. raznočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. ungleichgliedrig, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
7. raznočŕtən, -tna, adj. gemischtlinig, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
8. raznodláčən, -čna, adj. verschiedenhaarig, Jan. (H.).
9. raznodǫ́bən, -bna, adj. ungleichzeitig, Jan., Cig. (T.).
10. ráznoga, f. der Ast, der Zweig, C.
11. raznogàt, -áta, adj. ästig, C.
12. raznoglásən, -sna, adj. verschiedenstimmig, nk.
13. raznoimę̑n, adj. ungleichnamig, Cig. (T.).
14. raznoimę̑nski, adj. ungleichnamig, Cel. (Ar.).
15. raznojezíčən, -čna, adj. verschiedensprachig, nk.
16. raznokák, adj. (so) mancher: raznokaka opomnja, Levst. (Nauk).
17. raznoklásən, -sna, adj. verschiedenährig, Bes.
18. raznokǫ́tən, -tna, adj. ungleichwinklig, Cig. (T.).
19. raznokrı̑łəc, -łca, m. raznokrilci, die Ungleichflügler, Cig. (T.).
20. raznolíčən, -čna, adj. verschiedenartig, Cig. (T.), LjZv., nk.; raznolične pokrajine, Navr. (Let.); ungleichartig: raznolična hribina, Erj. (Min.).
21. raznolíčnost, f. die Verschiedenartigkeit, die Ungleichartigkeit, nk.
22. raznolìk, -líka, adj. 1) = raznoličen, nk.; — 2) raznoliko, so mancherlei, Jurč.
23. raznomı̑səłn, -səłna, adj. verschieden denkend, verschiedener Meinung, Cig., nk.
24. raznomı̑səłnost, f. die Meinungsverschiedenheit, DZ.
25. raznomı̑slije, n. die Meinungsverschiedenheit, Cig. (T.), DZ.
26. raznoobrázən, -zna, adj. verschiedengestaltig, Jan. (H.).
27. raznoplòsk, -plǫ́ska, adj. gemischtflächig, Cig. (T.).
28. raznorámən, -mna, adj. ungleicharmig, Cig. (T.).
29. raznoròb, -rǫ́ba, adj. ungleichkantig, Cig. (T.).
30. raznòs, -nósa, m. der Abraum ( mont.), Jan. (H.).
31. raznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Auseinandertragen, Austragen fertig werden; r. vsa pisma; — 2) abtragen; r. črevlje; — 3) r. se nad kom, jemanden abkanzeln, Kr.
32. raznosrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
33. ráznost, f. die Verschiedenheit, die Ungleichheit; slovanščina se je razcepila v raznost, Levst. (Nauk).
34. raznostràn, -strána, adj. ungleichseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
35. raznostraníčən, -čna, adj. ungleichseitig, Cel. (Geom.).
36. raznošȃj, m. der Herumträger: ( sv. Nikolaj), Otročjih jabolk raznošaj, Levst. (Zb. sp.).
37. raznotę̑r, adj. verschiedenartig.
38. raznotę̑rost, f. die Verschiedenartigkeit.
39. raznotína, f. die Variante, Cig. (T.), DZ., Str.
40. raznovę̑rəc, -rca, m. der Andersgläubige, der Heterodoxe, Jan. (H.).
41. raznovę́rən, -rna, adj. heterodox, Jan. (H.).
42. raznovę̑rje, n. die Religionsverschiedenheit, Cig. (T.).
43. raznovę̑rstvọ, n. = raznoverje, Jan. (H.).
44. raznovŕstən, -tna, adj. verschiedenartig, heterogen.
45. raznovŕstnost, f. die Verschiedenartigkeit, die Heterogenität.
46. raznǫ́žən, -žna, adj. säbelbeinig, Erj. (Torb.).
47. mráznost, f. die Frostigkeit, Mur.
48. nȃraznọ, adv. = na razno, auseinander, C., Levst. (Sl. Spr.), Dol., narȃzno, SlGor.
49. nȃraznost, f. der Abstand, die Entfernung, Cig., Jan., Šol., Nov.- C., DZ., vzhŠt.- C.
50. obráznost, f. 1) = obrazovalnost, Cig.; — 2) = fantazija, Cig. (T.); ( češ.).
51. poráznọ, adv. = narazno, auseinander, zerstreut, vzhŠt.- C.
52. porȃznoma, adv. = porazno, narazno, ogr.- C.
53. poraznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. austragen: pisma p., mit dem Austragen der Briefe fertig werden.
54. praznóba, f. die Leere, Mur., Cig., Jan.
55. praznǫ̑ča, f. = praznota, Kremp.- M.
56. praznoglàv, -gláva, adj. kopfleer, Cig., Jan., nk.
57. praznoglȃvəc, -vca, m. der Hohlkopf, Jan. (H.).
58. praznoglávən, -vna, adj. = praznoglav, Cig.
59. praznomèr, -mę́ra, m. das Vacuummeter, h. t.- Cig. (T.).
60. praznomı̑səłn, -łna, adj. gedankenleer, Jan.
61. praznoròk, -rǫ́ka, adj. mit leeren Händen, Cig., Jan.
62. práznost, f. 1) die Leerheit, die Leere; die Schalheit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; die Vergeblichkeit, Cig., Jan.; — 2) die Hurerei, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
63. praznóta, f. die Leerheit, die Leere; die Gehaltlosigkeit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; — = praznina, Cig., Jan.
64. praznótən, -tna, adj. leer, nichtig, eitel, Jan.
65. praznovȃnje, n. 1) das Müßigsein, die Muße, Cig.; — 2) die festliche Begehung, die Feier; p. rojstnega dneva, p. petdesetletnice.
66. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
67. praznovȃvəc, -vca, m. kdor praznuje (god i. t. d.), Valj. (Rad).
68. praznovę̑rəc, -rca, m. ein abergläubischer Mensch, Mur., Cig., Jan., nk.
69. praznovę́rən, -rna, adj. abergläubisch, Mur., Cig., Jan., nk.
70. praznovę̑rje, n. der Aberglaube, Cig. (T.), nk.
71. praznovę̑rnik, m. = praznoverec, Mur., nk.
72. praznovę́rnost, f. die Abergläubigkeit, Mur.
73. praznovę̑rski, adj. abergläubisch, Mur., nk.
74. praznovę̑rstvọ, n. der Aberglaube, Cig., nk.
75. praznovı̑t, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).
76. prepraznováti, -ȗjem, vb. pf. feiernd zubringen, verfeiern: teden p., Cig.
77. zapraznováti, -ȗjem, vb. pf. durch Feiern verlieren, verfeiern, Cig.
78. besẹdíčenje, n. das Geschwätz: prazno b., Levst. ( LjZv.).
79. besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
80. govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega ( nam. o tem), Ravn.
81. hvǫ̑st, m. 1) der Schweif, Let., Vrt., SlN. ( stsl.); — 2) der Traubenkamm (= repek): pleve, prazno klasovje ino hvosti ali ozobki človeškega uka, Krelj, ( "Traben und Spreu menschlicher Lehre", Spang.).
82. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
83. inolı̑čje, n. = raznovidnost, die Heteromorphie, Cig. (T.).
84. kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.
85. lẹpotı̑čje, n. 1) der Schmuck, der Aufputz, Cig., Jan., C.; — prazno l. (v govoru), Floskeln, Jan.; — 2) Galanteriewaren, Jan. (H.).
86. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
87. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
88. mnogobesẹ̑dje, n. die Wortfülle, Cig. (T.); prazno, puhlo m., der Wortschwall, Cig.
89. nakúpiti, -im, vb. pf. in einer gewissen Menge ankaufen, einkaufen; raznovrstnega blaga, živine n.
90. namę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abmessen, zumessen; n. deset vaganov pšenice, deset vatlov platna; — 2) richten, anlegen, zielen; n. puško, top na koga, na kaj; n. roko; Med Turke je namerjena (sablja), Npes.-K.; n. komu, mit der Hand gegen jemanden zum Schlage ausholen, Gor.; — n. se, seine Richtung nehmen, Jan. (H.); — 3) n. se na kaj, auf etwas stoßen; n. se na koga, mit jemandem zufällig zusammenkommen, ihn treffen; zdaj se bosta lih prav na njega namerila, Dalm.; da se človek nameri na tako praznoverje! LjZv.; slabo se n., unrecht ankommen; — n. se, sich zufällig ereignen, sich treffen; nameri se, da ..., es ereignet sich, dass ...; rad bi bil delal, pa se mu ni nič namerilo, Cv.
91. napítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) durch Mästen fett machen, fertig mästen; — n. se, sich anmästen; — 2) satt füttern: n. perutnino; n. otroka; n. s prazno žlico, = mit leeren Versprechungen abspeisen, Mur., Cig.; — n. se, sich satt füttern.
92. nȃrazən, adv. auseinander; n. dejati kaj; — dve uri n., zwei Stunden weit von einander entfernt; — iz: na razno.
93. narȃznič, adv. = narazen, narazno, C.
94. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
95. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
96. porȃznem, adv. po raznem, = poraznoma: snopje še p. leži, C.
97. poraznésti, -nésem, vb. pf. vertragen, Jan. (H.); = poraznositi: austragen: pisma p., Jan.
98. posnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad posneti; 1) von der Oberfläche herabnehmen: p. smetano z mleka; pene, tolščo z juhe p.; — p. mleko, die Milch rahmen; — (Karten im Spiel) abheben, Cig., Jan.; — abfassen, abstoßen ( z. B. mit dem Hobel): robove, ogle p., Cig.; p. robove na cestah, die Ränder abschärfen, Levst. (Cest.); — excerpieren (= Auszüge machen), Cig., Jan.; — entnehmen: iz tega posnemamo, nk.; — abstrahieren, Cig., Jan.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan.; p. rokopis, Cig.; nachahmen; p. koga, kaj; oni vas posnemajo, Škrinj.; p. čednosti, Škrb.- Valj. (Rad); pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje, Levst. (Zb. sp.); — p. nauke, die Lehren befolgen, C.; — p. po kom: kateri so na njega strani, po njem posnemajo, Škrinj.- Valj. (Rad).
99. prázen, -zna, adj. leer; p. sod, p. papir, prazna glava; prazni kraji, öde Gegenden; p. dobrega, Ravn.; — gehaltlos, schal; prazna pijača; prazna pesem; — nichtig, eitel; prazne besede, leere Worte; p. izgovor, eine leere Ausrede; prazna vera, der Aberglaube; p. up, eitle Hoffnung; p. strah, unbegründete Furcht; p. hrup, blinder Lärm; p. nič, eitel Nichts, Cig.; p. strel, ein blinder Schuss, Jan. (H.); ta je prazna, das sind faule Fische, Cig.; ni prazna, es ist nicht ohne, Cig.; — vergeblich; prazno pot storiti, Cig.; prazen udarec, ein Fehlstreich, Cig.; — vacant: prazno mesto; — prazni čas, die Muße, Cig., Jan.; prazna ura, die Freistunde, V.-Cig.
100. rázən, -zna, adj. verschiedener Art, verschieden; v razne kraje pošiljati; na razne načine izkušati; — razno, = narazen, auseinander, Danj.- M., ogr.- C.; raziti se razno, Vrt.; po raznem, po razno, zerstreut: snopje še po raznem (po razno) leži, C.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani