razložen (6)

1. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
2. brezrazlǫ́žən, -žna, adj. unbegründet, SlN.
3. nerazlǫ́žən, -žna, adj. 1) unzerlegbar, Jan. (H.); — 2) unerklärbar, Jan. (H.); — irrational, ( math.) Cig. (T.), Cel. (Ar.).
4. iracijonālən, -lna, adj. nerazložen, irrational ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
5. nerazložljìv, -íva, adj. = nerazložen 2), Cig.
6. obrazložíti, -ím, vb. pf. begründen, motivieren, Cig. (T.), DZ.; obrazloženo mnenje, ein motiviertes Gutachten, DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani