raz (3566)

1. rȃz, m. 1) ein Kreis in etwas Weiches gemacht, BlKr.- Mik.; — 2) das Streichholz beim Getreidemessen, Cig. (T.), BlKr.; (tudi hs.).
2. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
3. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
4. razáłən, -łna, adj. Streich-: razȃłna mera, das Streichmaß, Cig. (T.).
5. razálọ, n. 1) das Streichholz (beim Messen des Getreides), Cig. (T.); — 2) das Nivellierinstrument, Cig. (T.).
6. razapnína, f. der Regenschirm, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
7. razȃra, f. nav. pl. razare, die am Ende des Ackers quer gezogenen Furchen, C., Mik.
8. razȃrati, -am, vb. impf. ad razorati; auseinanderpflügen, Mur.; — zerwühlen, zerrütten, Z.
9. razȃrjati, -am, vb. impf. = razarati, Jan., Slom.- C.
10. rázati, -am, vb. impf. 1) streichen (beim Messen des Getreides), Cig., BlKr.- M.; — razana mera, gestrichenes Maß, BlKr.- M.; — 2) horizontal machen, h. t.- Cig. (T.).
11. razbȃdati, -am, vb. impf. ad razbosti, zerstechen, Cig.
12. razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.- Jarn. (Rok.).
13. razbasováti, -ȗjem, vb. impf. ad razbasati, Cig., Jan.
14. razbávljati, -am, vb. impf. 1) reizen, anstänken, C.; — 2) ( intr.) poltern, C.
15. razbẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht nach allen Seiten, Mur.
16. razbẹ́gati, -am, vb. impf. ad razbegniti; nav. r. se, auseinanderfliehen, Mik.
17. razbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. auseinanderfliehen, Mur.; = r. se, Cig., Jan.
18. razbẹ́łən, -łna, adj. Glüh-: razbẹ̑łna vročina, die Glühhitze, Cig.
19. razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; ( pren.) zornig, C.
20. razbẹ́ljenje, n. die Erhitzung.
21. razbẹ́ljenost, f. die Glühhitze.
22. razbẹ̑łnica, f. der Glühofen, V.-Cig.
23. razbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich zerzanken, M., Z.; oča in hči sta se doma razbesedila, Levst. ( LjZv.).
24. 1. razbẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. = razobesiti, M., Rož.- Kres.
25. 2. razbẹ́siti, -im, vb. pf. in Wuth bringen, C.
26. razbəzáti, -ȃm, vb. pf. zerstochern, Cig.
27. razbezljáti, -ȃm, vb. pf. bezljaje razbežati, sich verlaufen (o živini), Jan.; = r. se, Cig.
28. razbẹ́žati, -ím, vb. pf. auseinanderfliehen, Mur., Jan.; nav. r. se.
29. razbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. zerpeitschen, zerbleuen, Cig.
30. razbijáč, m. 1) der Schotterschlägel, Levst. (Cest.); — 2) der Flocker, der die Wolle zu Flocken klopft, Cig.; — 3) der Polterer, ogr.- C., Št.
31. razbijȃčka, f. die Flockerin, Cig.
32. razbijálọ, n. das Sprengstück, die Petarde, Cig., DZ.
33. razbíjanje, n. das Zerschlagen, das Zerstören; — das Pochen, das Poltern.
34. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
35. razbijávati, -am, vb. impf. = razbijati, zerschlagen, ogr.- Valj. (Rad).
36. razbijȃvəc, -vca, m. 1) der Zerschlager, der Zerstörer, M.; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig.
37. razbijȃvka, f. die Poltrerin, die Lärmerin, Cig.
38. razbíranje, n. das Auseinanderklauben, Cig., M.; — das Unterscheiden, Cig. (T.); pred Bogom ni razgledovanja ali razbiranja v človekih, Krelj.
39. razbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad razbrati; auseinanderklauben, M.; sortieren, Cig.; unterscheiden, Jan., Cig. (T.); pisma r., lesen, Npes.- C.; — erwägen: v srcu kaj r., Levst. (Zb. sp.); nachdenken, Jan.
40. razbíravəc, -vca, m. der Sortierer, M.
41. razbistrílọ, n. die Aufklärung, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ.
42. razbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.
43. razbíti, -bı̑jem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. ( SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; ( fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.
44. razbı̑tine, f. pl. die Bruchstücke, die Trümmer, Cig.
45. razbítje, n. die Zerstörung; — die Niederlage, Cig.
46. razbı̑tki, m. pl. die Bruchtheile, die Trümmer, vzhŠt.- C.
47. razbívati, -am, vb. impf. = razbijati, M.
48. razblážiti, -im, vb. pf. selig stimmen: ves razblažen, ganz beseligt, Erj. (Izb. sp.).
49. razblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, Z.
50. razblékniti, -blę̑knem, vb. pf. usta r., den Mund aufthun, Zv.
51. razblíniti, -im, vb. pf. durch Walzen, Schlagen u. dgl. breiter machen, platt schlagen, M., Z., Lašče- Erj. (Torb.); — etwas breit treten ( fig.), allzuausführlich behandeln, Cig. (T.), nk.; r. kako stvar, kakor testo pod valčkom, Levst. (Zb. sp.).
52. razblísniti se, -blı̑snem se, vb. pf. erglänzen, ogr.- M.
53. razblǫ̑da, f. die Wollust, C., Z.
54. razbǫ̑bnati, -am, vb. pf. austrommeln, mit Trommelschlag bekannt machen, Cig.; — ausplauschen, Z.
55. razbọ̑dckati, -am, vb. pf. zersticheln, Cig.
56. razbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. sich vergleichen, Mur.
57. razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.
58. razbòj, -bója, m. 1) r. (ladje), der Schiffbruch, C.; — 2) das Gemetzel, der Kampf, Dalm.; imeti r. z nadlogami in izkušnjavami, Ravn.- Valj. (Rad); — der Straßenraub, Met.; — der Raub, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj, DZ.; peljati svoje ljudi na razboj, mit seinen Leuten einen Raubzug unternehmen, Nov.
59. razbójən, -jna, adj. räuberisch, Meg., Cig., Jan., M.
60. razbǫ̑jnica, f. die Räuberin, Cig., M.; die Räubersfrau, Npes.- Kres.
61. razbǫ̑jničič, m. dem. razbojnik; ein kleiner Räuber, Dict., Mik.
62. razbǫ̑jnik, m. der Räuber.
63. razbǫ̑jniški, adj. Räuber-, räuberisch; razbojniški pohod, der Raubzug, Cig. (T.).
64. razbǫ̑jništvọ, n. das Räuberwesen.
65. razbójnost, f. die Raubsucht, Cig., Jan.
66. razbǫ̑jnski, adj. = razbojniški, Guts.- Cig., Mur.; r. meč, Dalm.; razbojnska jama, Jsvkr.
67. razbǫ̑jnstvọ, n. der Raub, Dict., Mur.; — der Raubmord, Trub.
68. razbǫ̑jstvọ, n. die Räuberei, Cig.
69. razbolẹ́hati se, -am se, vb. pf. durch Kränklichkeit entkräftet werden, abkränkeln, Cig.
70. razbolẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) recht empfindlich zu schmerzen anfangen, an Schmerzen zunehmen, Cig.; rana se razboli, Gor.; — 2) erkranken, C., Vrt.; r. se na smrt, gefährlich erkranken, Levst. (Zb. sp.).
71. razbolẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad razboleti se, Cig.
72. 1. rázbor, -bóra, m. 1) die Unterscheidung, der Unterschied, Habd.- Mik., Guts.; — die Zergliederung, die Analysis, Cig. (T.); — 2) der Verstand, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.; — die Besonnenheit, Cig. (T.).
73. 2. rázbor, m. 1) = razor, die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Z., Jurč., Dol.; — 2) die Haarabtheilung auf dem Kopfe, M., Z.
74. 3. rázbor, m. = razbora, C., Poh., Rož.- Kres.
75. razbọ̑ra, f. die Langwiede, Mur.; die doppelte Langwiede beim Wagen, ( nam. razvora) Mik.
76. razbǫ́rən, -rna, adj. überlegt, besonnen, Cig., Jan., Levst. (Nauk), BlKr.; razborna stanovitnost, Cv.
77. razborı̑t, adj. verständig, Habd.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); razborita glavica, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razborit, verständig.
78. razborı̑tost, f. die Verständigkeit, Erj. (Izb. sp.).
79. razbǫ́rnost, f. die Besonnenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razbornosti njegovi izročam kaj, ich stelle etwas seinem Ermessen anheim, Levst. (Pril.).
80. razbosíti, -ím, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, r. se, das Hufeisen verlieren, Z.
81. razbósti, -bódem, vb. pf. zerstechen, Cig., M.
82. razbǫ̑ta, f. der Lärm, das Gepolter, der Rummel, Mur., V.-Cig., Jan.; hrup in razboto je črtil, Ravn.; ljubi le šum, razboto in smeh, Ravn.
83. razbǫ́tati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, V.-Cig., Jan.
84. razbǫ́tən, -tna, adj. lärmend, M., Z., Ravn.
85. razbránati, -am, vb. pf. zereggen, aufeggen, Cig.
86. razbráti, -bérem, vb. pf. auseinanderklauben, Mur.; sortieren, Cig.; — zergliedern, unterscheiden, Cig., Jan., Cig. (T.); pod mikroskopom r. tvarine, Erj. (Min.); — ersehen, BlKr.; begreifen, Jan.; tega si ne morem r., das kann ich mir nicht erklären, Z., Dol.
87. razbrátiti, -brȃtim, vb. pf. entzweien, Cig.; — r. se, sich entzweien, sich zerzanken, Cig., M.
88. razbrázditi, -im, vb. pf. zerfurchen, Cig.
89. razbȓbati, -am, vb. pf. zerwühlen, Cig.
90. razbŕcati, -am, vb. pf. mit Fußstößen auseinanderwerfen.
91. razbrẹ̑g, m. der Berggipfel, Erj. (Izb. sp.).
92. razbrẹmeníłən, -łna, adj. Entlastungs-: razbremenı̑łni zaklad, DZkr.
93. razbrẹmenílọ, n. die Entlastung: zemljiško r., die Grundentlastung, Levst. (Nauk).
94. razbrẹmenı̑təv, -tve, f. die Entlastung, DZ.; zemljiščna r., die Grundentlastung, Cig. (T.).
95. razbrẹmeníti, -ím, vb. pf. entlasten, entbürden, Cig., Jan., nk.; — stsl.
96. razbrẹmę́njati, -am, vb. impf. ad razbremeniti.
97. razbrẹmenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razbremeniti; entlasten, DZ., nk.
98. razbŕkati, -bȓkam, vb. pf. = brkaje razmetati: aufstören, Cig.; zerstreuen, verschleudern, Z.
99. razbȓskati, -am, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren; kokoši so grede razbrskale.
100. razbŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. ein luftdicht verschlossenes Gefäß ( z. B. durch Herausnehmen des Bodens) öffnen, vzhŠt.- C.; — prim. zabrtviti.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani