ravno (157)

1. ravnǫ̑č, f. = ravnota, die Ebene, C.; — na ravnoč = na ravnost, geradeaus, vzhŠt.
2. ravnočŕtən, -tna, adj. geradlinig, C., nk.
3. ravnodìł, -díla, adj. flachfüßig, Cig.
4. ravnodílast, adj. r. rog, ein Tellerhuf, Cig.
5. ravnodı̑łəc, -łca, m. človek s širokim in ploščatim podplatom, der Plattfuß, Cig., Kras, Lašče- Erj. (Torb.).
6. ravnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, M., nk.
7. ravnodúšnost, f. der Gleichmuth, M., nk.
8. ravnohǫ́tən, -tna, adj. gleichgesinnt, Jurč. (Tug.).
9. ravnoizbǫ̑čen, adj. planconvex, Sen. (Fiz.), DZ.
10. ravnojámast, adj. planconcav, Sen. (Fiz.).
11. rȃvnọkàr, adv. = ravno kar, soeben.
12. ravnokrı̑łəc, -łca, m. ravnokrilci, Geradflügler (orthoptera), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
13. ravnolę́žən, -žna, adj. in einem Niveau liegend, Cig. (T.); — = vodoraven, horizontal, Vrt., Nov.
14. ravnolę̑žje, n. die Lage im gleichen Niveau, Vrt.; — ( das Niveau, Cig. [T.], DZ.).
15. ravnolíčən, -čna, adj. = istoličen, C.
16. ravnolíčnost, f. = istoličnost, Cig.
17. ravnomę́rən, -rna, adj. = someren, ebenmäßig, Cig., Jan., C.
18. ravnomę̑rje, n. = somerje, das Ebenmaß, Cig., Jan., Nov.
19. ravnomę́rnost, f. = somernost, die Ebenmäßigkeit, Cig., Jan.
20. ravnonòg, -nǫ́ga, adj. geradbeinig, Cig.
21. ravnoplòsk, -plǫ́ska, adj. ebenflächig, Cel. (Geom.).
22. ravnoprávən, -vna, adj. = enakopraven, gleichberechtigt, C., nk.
23. ravnoprávnost, f. = enakopravnost, die Gleichberechtigung, nk.
24. ravnoslẹ́dən, -dna, adj. folgerecht, consequent, Cig., Jan., C.
25. ravnosŕčən, -čna, adj. offenherzig, gerade, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
26. ravnosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, Mur., Cig.
27. rávnost, f. die Ebenheit; — die Geradheit; na r., in gerader Richtung, geradeaus; na r. črez polje iti; na r. iz krčme domov iti; na r. komu kaj povedati, jemandem etwas gerade heraus sagen; tudi: na ravnọ̑st.
28. ravnóta, f. 1) die Ebenheit, Cig.; — 2) die Ebene, Mur., Cig., Jan., C., Gol.- Valj. (Rad).
29. ravnótən, -tna, adj. eben, Cig.
30. ravnotę̑žje, n. = enakotežje, das Gleichgewicht, Cig., Jan., C., nk.
31. ravnotína, f. = ravnota 2), Levst. (Cest.).
32. ravnovȃžje, n. = ravnovisje, Jan.
33. ravnovísən, -sna, adj. horizontal schwebend: ravnovı̑sni drog, die Balancierstange, Cig.
34. ravnovı̑sje, n. die Balance, Cig., Jan.; — das Gleichgewicht, C., Nov.
35. ravnozòb, -zǫ́ba, adj. geradzahnig, Erj. (Z.).
36. akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
37. brezprávnost, f. die Rechtlosigkeit, Cig.
38. darávno, conj. = dasi, C.
39. enakoprávnost, f. die Gleichberechtigung, Cig., Jan., nk.
40. izprávnost, f. die Correctheit, die Richtigkeit, Cig. (T.), DZ.; — prim. izpraven.
41. izravnovȃnje, n. das Ebnen.
42. izravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad izravnati; ebnen.
43. izravnovȃvəc, -vca, m. kdor kaj izravnuje, n. pr. rogove za glavnike, Cig.
44. naravnǫ̑č, adv. geradeaus, geraden Weges, Mur., Jan., vzhŠt.
45. naravnọ̑st, adv. = na ravnost; pogl. ravnost.
46. naravnọ̑stən, -stna, adj. 1) direct, unmittelbar, Jan., nk.; — 2) aufrichtig, Mur.
47. neizprávnost, f. die Incorrectheit, die Unrichtigkeit, Cig. (T.), DZ.; — hs.
48. nenaravnọ̑stən, -stna, adj. = posrednji, mittelbar, Jan.
49. nenrávnost, f. die Unsittlichkeit, Jan., nk.
50. neozdrávnost, f. die Unheilbarkeit, nk.
51. nepoprávnost, f. die Unverbesserlichkeitt, Jan. (H.).
52. neprȃvnost, f. die Unrechtlichkeit, Cig.
53. nepriprávnost, f. die Untauglichkeit; — die Unbehilflichkeit, die Schwerfälligkeit.
54. nerávnost, f. die Unebenheit; — die Ungeradheit.
55. neravnóta, f. die Unebene, die Unebenheit, Cig., Jan.
56. nesprávnost, f. die Unversöhnlichkeit, Cig.
57. nrávnost, f. die Sittlichkeit, Cig., Jan., nk.
58. obravnováti, -ȗjem, vb. impf. = obravnavati.
59. obravnovȃvəc, -vca, m. kdor obravnuje (žito), der Räder, Cig.
60. obravnovȃvka, f. die Räderin, Cig.
61. poravnováłən, -łna, adj. Ausgleichungs-: poravnovȃłne obresti, DZ.
62. poravnovȃnje, n. 1) das Ebnen; — 2) das Gerademachen; — 3) das Begleichen, die Vermittelung, Cig.
63. poravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad poravnati.
64. poravnovȃvəc, -vca, m. der Vermittler, Cig.
65. právnost, f. die Rechtmäßigkeit, Z.; — der Rechtsstand, Jan.
66. pravnoveljávən, -vna, adj. rechtsgiltig, Cig., nk.
67. pravnovezáłən, -łna, adj. rechtsverbindlich, Jan. (H.).
68. pravnovę́zən, -zna, adj. rechtsverbindlich, DZ.
69. pravnozgodovı̑nski, adj. rechtshistorisch, Navr. (Kop. sp.).
70. preuravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad preuravnati, Jan. (H.).
71. priprávnost, f. die Eignung, die Zweckmäßigkeit; — die Fähigkeit, die Tauglichkeit, die Geschicktheit; določiti, kakšne pripravnosti naj kdo ima, Levst. (Pril.); p. v čem si pridobiti, DZ.
72. priravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad priravnati, Jan.
73. prọtinarȃvnost, f. = protinaturnost, Jan. (H.).
74. prọtiprȃvnost, f. die Rechtswidrigkeit, Jan. (H.).
75. samozdrávnost, f. die Heilkraft der Natur, Cig. (T.).
76. správnost, f. 1) die Ordentlichkeit, die Nettigkeit: snaga in spravnost v hiši, Vrtov. (Km. k.); — 2) die Verträglichkeit, die Versöhnlichkeit, Mur., Cig., Jan.
77. uravnovȃtelj, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.).
78. uravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad uravnati.
79. uravnovȃvəc, -vca, m. der Einrichter, der Ordner, der Regulierer, nk.
80. vodorávnost, f. die horizontale Lage, nk.
81. vzrȃvnọ, adv. geradeaus, ogr.- C.
82. zrȃvnọ, adv., praep. = zraven, Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.).
83. zravnovȃnje, n. die Ausgleichung, die Compensation, Cig. (T.), DZ.
84. zravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1., 2. zravnati.
85. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
86. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
87. čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
88. 1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
89. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
90. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
91. hòt, interj. tako se veleva konju na desno, BlKr., ali naravnost, jvzhŠt., Levst. (Zb. sp.).
92. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
93. izgotȃvljati, -am, vb. impf. ad izgotoviti, im Fertigmachen begriffen sein; nisem še čisto izgotovil, ravno zdaj izgotavljam, jvzhŠt.
94. izíti, izídem, izšə̀ł (izášəl, Krelj, izə̀šəł, C.), vb. pf. 1) herausgehen, hervorkommen, Cig., Jan.; kadar nečisti duh od človeka izide, Krelj; aufgehen, Cig.; solnce je izešlo, Dalm.; prim. Cv. VIII. 4.; — erscheinen, (o knjigi), ergehen (o ukazu), Cig., Jan., nk.; izešel je drugi zvezek, Cv.; — 2) i. se, einen Ausgang nehmen, ausfallen; i. se po sreči, gut, glücklich enden; geschehen, in Erfüllung gehen; izidi se volja tvoja; kako se je izašlo ("zašlo") ali zgodilo? Krelj; izešlo se je, es ist in Erfüllung gegangen, C.; v tem pomenu tudi: iziti, Cig.; — 3) i., ausreichen: ravno je izešlo, jvzhŠt., (po nem. "ausgehen").
95. izprášati, -am, vb. pf. 1) ausfragen, prüfen, ausprüfen; izprašan, geprüft; vse učence i., alle durchprüfen; — ein Verhör anstellen, einvernehmen, Cig., Jan.; — svojo vest i., sein Gewissen erforschen; — 2) durch Fragen erforschen, erfragen; ravno so bili strojarjevo hišo izprašali, Ravn.; — pogl. izvprašati.
96. izrecílọ, n. die Erklärung, die Aeußerung, die Declaration, Cig., DZ., nk.; s pravomočnim izrecilom, durch einen rechtskräftigen Spruch, Levst. (Pril.); pravno i., eine Rechtserklärung, DZ.
97. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
98. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
99. klasováti, * -ȗjem, vb. impf. = klasiti se, in Aehren schießen, Jan., C.; tudi: k. se, Gor.; bilo je ravno spomladi, ko se je začelo žito klasovati, Pjk. (Črt.).
100. kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani