ran (2952)

1. rȃn, rána, adj. früh, frühzeitig; rano solnce, die Frühsonne; rana ura, zlata ura, die Morgenstunde hat Gold im Munde; za ranega jutra, am frühen Morgen, Cig.; — rana setev, die Frühsaat; rano sadje; — za rana (zarana), frühmorgens, Cig., Jan., Mik., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); rano, früh, frühmorgens; dobro rano! = dobro jutro! vzhŠt.
2. rána, f. die Wunde; rano celiti, eine Wunde heilen; rana se celi, die Wunde heilt; — za pet ran božjih! = um Gottes willen; za pet krvavih ran! Cig.
3. rȃnar, -rja, m. = ranocelnik, Cig., Navr. (Let.), Cv.
4. ranarína, f. die Verwundungszulage, DZ.
5. rȃnarstvọ, n. = ranocelstvo, Navr. (Let.).
6. ránast, adj. mit Wunden bedeckt, C.
7. rānca, f. nekak čolnič, ob Dravi- C.; — prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
8. ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Solkan- Erj. (Torb.).
9. ránčoha, f. der Halbstiefel, Mur., Kr.- Valj. (Rad); — iz nem. Randschuh (?), Valj. (Rad).
10. randíga, f. der Streithandel, Guts.; — prim. nem. Randal, Štrek. (Arch.).
11. ránfol, m. = ranfolica: beli in rdeči r., Št.- C., (ranful) Trumm.
12. ranfolíca, f. neka vinska trta, Št.- C.; rother Heunisch, Trumm.
13. ranfolína, f. neka vinska trta: der Kölner, der Veltliner, Št.- C.; der "Ranfler", Trumm.
14. rángar, -arja, m. der Reiher, Cig., Jan.; sivi r., der graue Reiher (ardea cinerea), Frey. (F.); — prim. ragar; iz nem. Reiher.
15. rángarčək, -čka, m. dem. rangar; mali r., der kleine Reiher (ardea minuta), beli r., der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Frey. (F.).
16. ráni, adv. = rano, zgodaj, C.
17. 1. ránica, f. neka zgodaj zrela češpa, črešnja, hruška, GBrda- Erj. (Torb.), Tolm.; — neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
18. 2. ránica, f. 1) dem. rana; eine kleine Wunde; — 2) raníca, der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig.
19. ranína, f. 1) kar je rano ali zgodaj zrelo, C.; — 2) neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
20. ranı̑telj, m. der Verwunder, kajk.- Valj. (Rad).
21. ranı̑təv, -tve, f. die Verwundung, Cig., Jan., nk.
22. rániti, rȃnim, vb. pf. verwunden.
23. rȃnjak, m. der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Jan., Vrt.; — tudi: die Zahnwurz (dentaria), (ranják), M., ("rajnek") Medv. (Rok.).
24. rȃnje, n. z ranja, frühmorgens, ogr.- Mik.
25. ránjen, adj. ranjeno pero, ein Wundkraut, ( nam. ranən) Lašče- Levst. (Rok.).
26. rȃnjenəc, -nca, m. der Verwundete, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
27. rȃnjenik, m. 1) der Verwundete, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Medv. (Rok.); ( hs.).
28. ránjenje, n. die Verwundung.
29. rȃnjenka, f. die Verwundete, Cig., Jan., nk.
30. ránjevəc, -vca, m. das Kreuzkraut (senecio nemorensis), v Trnovskem gozdu- Erj. (Torb.).
31. rȃnka, f. neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
32. ranljìv, -íva, adj. verwundbar, Cig., Jan.
33. ranljívost, f. die Verwundbarkeit, Cig.
34. ranocẹ̑łəc, -łca, m. der Wundarzt, der Chirurg, Jan., Slom., DZ., Levst. (Zb. sp.).
35. ranocẹ̑łnik, m. = ranocelec, Guts.- Cig., Mur., Jan., nk.
36. ranocẹ̑łniški, adj. ranocelski, nk.
37. ranocẹ̑łski, adj. wundärztlich, Mur., Cig., Jan., DZ.
38. ranocẹ̑łstvọ, n. die Wundarzneikunde, die Chirurgie, Cig., Jan., C., DZ.
39. ranorẹ̑zəc, -zca, m. der Operateur, Jan. (H.).
40. ranọ̑st, f. die Frühzeitigkeit, Cig.
41. rȃnta, f. ein langes Querholz: die Querstange am Zaune; rante, das Gestänge, das Geländer; die Harpfenlatte, Mur., C.; — (o dolgem človeku), Cig., M.; — prim. bav. rante, Stange, Mik. (Et.).
42. rántaha, f. = velika ruha, die Plache; r. se razgrinja po tleh; z njo se pokrivajo kolibe ob semnjih; — iz nem. Randtuch, Mik. (Et.).
43. rȃntast, adj. = ranti podoben, stangenförmig, Cig., Jan.
44. rȃntež, m. = jako dolg človek (eine Hopfenstange), Cig.
45. rantíšče, n. = ratišče, der Sensenstiel, Danj.- Mik.
46. rántoha, f. = rantaha, Valj. (Rad), jvzhŠt.
47. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
48. ábranka, f. = abranek 1), Lašče- Erj. (Torb.).
49. alkorān, m. der Alkoran, der Koran, Cig., Jan.
50. bȃranje, n. das Fragen; — prim. barati.
51. barȃnt, m. = kup: b. skleniti, Npes.-Schein.
52. barantáč, m. = kupec, kupčevavec.
53. barantȃnje, n. = kupčevanje.
54. barantáti, -ȃm, vb. impf. kupčevati; b. z žitom, s kožami; — prim. baratati.
55. barantȃvəc, -vca, m. = barantač.
56. barantı̑ja, n. = kupčija.
57. bistránga, f. = postrv, Mur., kajk.- Mik.; — iz magy.
58. brábranək, -nka, m., C., pogl. abranek.
59. brȃn, -ı̑, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.- Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
60. brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
61. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
62. 2. brána, f. 1) = mrena, C.; — 2) die Nachgeburt, Guts.; — iz lat. membrana.
63. branáč, m. der Egger, Cig., Jan.
64. bránati, -am, vb. impf. eggen.
65. bránavəc, -vca, m. = branač, Cig.
66. brȃnba, f., pogl. bramba.
67. brančúr, -rja, m. = brina, Guts.; — prim. borovnica 2).
68. brȃnec, -nca, m. coll. abgenommene Kastanien, C.
69. brȃnək, -nka, m. die Falte, C., Z.; — prim. branja.
70. brángar, -arja, m. = branjevec, C., Z.
71. brángarica, f. = branjevka, Mik.
72. 1. braníca, f. 1) der Wehrthurm, M.; das Schloss, die Festung, C.; — der Zufluchtsort, C.; — 2) bránica, dem. brana 2).
73. 2. bránica, f. = prepona (Zwerchfell), Erj. (Z.); — prim. 2. brana.
74. branìč, -íča, m. = mala lesa, C.; — prim. brana 3).
75. braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. ( nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.
76. braníka, f. der Jahresring bei Bäumen, C.; ploh ima široke branike, Poh., Čemšenik ( Gor.); — prim. borovnika.
77. braníłən, -łna, adj. Schutz-, Cig., Jan., nk.; branilna zveza, das Schutzbündnis, Cig., Jan.; — branilne naredbe, Sicherheitsvorkehrungen, DZ.
78. branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
79. braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.
80. branı̑telj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
81. branı̑teljica, f. die Schützerin, C.
82. branı̑teljstvọ, n. der Wehrstand, Let.
83. branı̑təv, -tve, f. die Vertheidigung, die Beschützung, Cig., Jan.
84. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
85. branı̑tva, f. = branitev.
86. branı̑tvọ, n. = branitev, Habd.- Mik.
87. branı̑vəc, -vca, m. der Vertheidiger, der Beschützer.
88. brȃnja, f. die Falte, Cig., Jan., Mik.; — prim. nabrati.
89. brȃnjak, m. der Eggenzahn, Svet. (Rok.).
90. bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.
91. bránjarica, f. die Greißlerin, die Obsthändlerin, Cig., Jan.
92. branjarı̑ja, f. die Greißlerei, das Obsthändlergeschäft, Cig., Jan.
93. branjáriti, -ȃrim, vb. impf. Greißler, Obsthändler sein, Cig.
94. branjárnica, f. die Greißler-, die Oebstlerbude, Cig.
95. branjȃrstvọ, n. die Greißlerei, der Victualienverkauf, Jan.
96. bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
97. bránjenəc, -nca, m. der Schützling, der Schutzbefohlene, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ.
98. branjeníca, f. das Gehege, Cig.
99. bránjenik, m. = branjenec, Cig.
100. bránjenje, n. 1) die Vertheidigung; — die Hinderung, die Verwehrung; — 2) die Weigerung.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani