ramen (79)

1. rámən, -mna, adj. Achsel-: rȃmna žila, kost, Cig.
2. ramenàt, -áta, adj. breitschulterig, Cig.
3. rȃmenica, f. = ramnica, Mur., Cig., Jan.
4. rámenọ, adv. überaus, sehr, ungemein, Meg.- Mik., Cig., Jan.; moji grehi so mi rameno zlo žal, Schönl., Kast.; vsa zemlja je rameno opuščena, Skal.- Let.; rameno velik razloček med ljudmi, Bas.; Al' mi je daleč rameno, V kranjski dežel' na Belem Kamenu, Npes.-K.
5. rámenski, adj. Schulter-: ramenska izkušnja, die Schulterprobe, Telov.
6. brezsrámən, -mna, adj. schamlos, Cig., Jan., Krelj.
7. dvorámən, -mna, adj. zweiarmig ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
8. enakorámən, -mna, adj. gleicharmig, Cig. (T.).
9. enakoramę̑n, adj. gleicharmig: enakoramena vaga, gleicharmige Wage, DZ.
10. enakorameníca, f. enakoramena vaga, DZ.
11. enoramę̑n, adj. einarmig ( mech.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
12. krvosrámən, -mna, adj. blutschänderisch, Mur., Cig., Jan.
13. malosrámən, -mna, adj. wenig Scham habend, zuchtlos, V.-Cig.
14. mnogorámən, -mna, adj. vielarmig, Cig.
15. nadrámən, -mna, adj. über der Achsel befindlich, M.
16. narámən, -mna, adj. auf den Schultern befindlich, auf denselben getragen: narȃmni koš, der Rückenkorb, Mik., Dol., Jurč.
17. narȃmenski, adj. = naramen, Telov.
18. nesrámən, -mna, adj. schamlos, unverschämt; — unzüchtig; nesramna bolezen, die Syphilis, M.
19. nevzdrámən, -mna, adj. unaufweckbar, nk.; On trdno spi, nevzdramno spi, Greg.
20. obrámən, -mna, adj. kar je ob rami, kar se ob rami nosi: obrȃmni koš, der Rückenkorb, Z.
21. orȃmenik, m. der Traggurt, Cig.
22. podrámen, m. der Arm, C.
23. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
24. prámenič, m. dem. pramen, Jan. (H.); (pramič, SlGradec- C.).
25. pramenolàs, -lása, adj. straffhaarig, Erj. (Som.).
26. prerámən, -mna, adj. prerȃmni koš, der Korb, der auf dem Rücken getragen wird, Cig., Svet. (Rok.), LjZv.
27. prerámẹnọ, adv. überaus, C.; kamen je bil prerameno ("preraminu") velik, Ev. (Rok.); — prim. rameno.
28. raznorámən, -mna, adj. ungleicharmig, Cig. (T.).
29. sakramę̑nski, adj. sakrisch.
30. sakramènt, interj. Sacrament! (= kletvica).
31. srámən, -mna, adj. 1) schamhaft, Mur., Cig., Jan.; — 2) schändlich: Bodi v družbi, bodi sam, Bodi sramnega te sram, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 3) das Schamglied betreffend, Scham-, Mur., Cig., Jan.; srȃmna kost, das Schambein, Vod. (Bab.); sramna kuga, die Lustseuche, Cig.
32. temperamēnt, m. narav, das Temperament.
33. zakramēnt, m. das Sacrament.
34. zasrámən, -mna, adj. schändlich, Jan.; zasramna smrt, Npes.- Cig.
35. blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.
36. cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) ( eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.
37. delı̑təv, -tve, f. 1) die Theilung; — die Division ( math.), Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — die Eintheilung, Jan., Cig. (T.); — 2) die Austheilung, die Ausspendung; d. sv. zakramentov.
38. dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.
39. krı̑, gen. krvı̑, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.- C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).
40. mı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.
41. nastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) ansetzen, anstücken, Mur.; — n. govorjenje o čem, eine Rede anknüpfen, Cig.; n. govor o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; — fortsetzen, Zora; — 2) zu einem bestimmten Zwecke hinstellen, aufstellen; n. kako posodo, da kdo kaj v njo da; — n. past, zanko, mrežo, vado, strup; — n. topove; n. komu meč na prsi, ansetzen; — n. sod, anzapfen; — n. uho, das Ohr näher bringen, um besser zu hören oder zu horchen; — n. komu nogo, jemandem ein Bein halten, damit er falle; — n. se, sich zu einem bestimmten Zwecke hinstellen; — 3) gründen, C.; n. zidanje, den Grund zu einem Gebäude anlegen, Cig.; — n. svetstvo, das Sacrament einsetzen, ogr.- C.
42. obhȃjanje, n. 1) das Herumgehen, Cig.; — (o bčelah), die Bienenwuth, Cig.; — 2) der Umgang: o. z veliko gospodo, Cig.; — 3) das festliche Begehen, die Feier; o. praznikov, godov; — 4) die Spendung des Altarssacramentes.
43. obhȃjati, -am, vb. impf. ad obhoditi, obiti; 1) um etwas herumgehen, umgehen, o. kaj, Cig.; — 2) begehen: meje o., Cig., Jan.; besuchen, Cig.; — 3) anwandeln, befallen: mraz, groza, strah, želja, misel me obhaja; — 4) ausüben: službo o., Meg., Boh.; — svojo voljo, tiranijo nad kom o., mit jemandem seinen Muthwillen treiben, an ihm Tyrannei ausüben, Krelj; — 5) festlich begehen, feiern: praznik, god, obletnico o.; — 6) das Altarssacrament spenden: o. koga; iti obhajat bolnika, einen Kranken mit den Sterbesacramenten versehen gehen; — o. se, das Altarssacrament empfangen, Mur., Cig.
44. obhȃjavəc, -vca, m. 1) der Begeher: cestni o., der Wegebereiter, Cig.; — 2) der Spender des Altarssacramentes, Cig.
45. obhajílọ, n. 1) die Feier, Mur., Cig., Jan.; obhajila z vigilijami in mašami, Krelj; pri onakih obhajilih, Ravn.; — 2) die Communion: k spovedi in obhajilu iti; na obhajilo iti k bolniku, einem Kranken die Sterbesacramente tragen, M., jvzhŠt.
46. obíti, -ídem, vb. pf. 1) o. kaj, um etwas herumgehen, umschreiten, Cig., Jan., Vrt.; — 2) begehen: o. mejo, Cig.; vse je obšel, er war überall, jvzhŠt.; bereisen: veliko dežel o., Cig.; — 3) anwandeln, ergreifen (von Zuständen und Affecten): mraz, groza, strah, želja, lakota me obide; (pomni: Žalost mam'co z'lo obgre, Npes.-K.); — 4) o. se = sv. zakrament prejeti, Krelj; ( prim. obhajati).
47. obrę́jati, -am, vb. impf. ad 1. obrediti; 1) das Altarssacrament spenden, communicieren, abspeisen, vzhŠt.- C., Mik.; — 2) = obravnavati: žito o., Savinska dol.
48. obrejeváti, -ȗjem, vb. impf. das Altarssacrament spenden, communicieren, vzhŠt.- Mik.
49. obslȗga, f. die Verrichtung: o. zakramenta, die Ertheilung des Sacramentes, C.
50. orȃmnik, m. 1) = oramenik, C.; — 2) das Schulterblech, Cig.; — 3) das Mieder, Dol.
51. otȃjstvọ, n. das Geheimnis, kajk.- Valj. (Rad); — das Mysterium, h. t.- Cig. (T.); das Sacrament, C.
52. otvésti, otvézem, vb. pf. umbinden, V.-Cig., C.; o. vrv okoli ramena, okolo vratu, Šol., Vrt.; pse o., den Hunden die Halsseile anlegen, sie anhalsen, Cig., Vrt.; mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan.; živino o., Šaleška dol.- C.; Kratko ga (konja) je otvezla, Da ni mogel trepetat', Npes.-Schein.; otvezen pes, der Kettenhund, Guts.; — pren. o. koga na-se, jemanden ins Schlepptau nehmen, Jan.
53. 1. plémen, m. = pramen, der einzelne Faden (eines Seils, einer Schnur u. dgl.), Jan., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
54. pletȗnək, -nka, m. = pramen, plemen, der Faden: vrv s tremi pletunki, C.
55. pocúzniti, -cȗznem, vb. pf. p. z ramenom, die Achsel zucken, Jurč.
56. podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Koborid- Erj. (Torb.).
57. podpirȃłnik, m. = palica ali kol, s katerim nosač breme na ramenu podpira, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
58. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
59. potepljáti, -ȃm, vb. pf. mit der flachen Hand sanft schlagen: p. koga po ramenu, Koborid- Erj. (Torb.).
60. preję̑ma, f. die Empfangnahme, Cig., Jan.; der Empfang: p. sv. zakramentov, C.
61. prejẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prejeti; 1) durchdringen: božjega nekaj ga vsega prejema in oživlja, Ravn.; — 2) übernehmen, in Empfang nehmen, empfangen; sv. zakramente p.; tukaj prejemam zastonj, kar sem moral plačevati, Rog.- Valj. (Rad); dnino p., Ravn.; — aufnehmen: tatove p., Diebe hegen, Cig.; tujce p., Kast.; — blago p., Ware beziehen, Cig., Jan.; — 3) p. komu kaj, jemandem etwas abnehmen, Svet. (Rok.).
62. preję̑mba, f. der Empfang, DZ.; p. sv. zakramentov, C.; — die Übernahme, C.; — der Bezug, Jan.
63. preję̑tva, f. = prejetev, C.; p. sv. zakramenta, C.
64. prevídẹti, -vı̑dim, vb. pf. 1) durchschauen, einsehen; kar jaz previdim, nach meiner Einsicht; — voraussehen: vorhersehen, Cig., Jan.; Bog je od vekomaj previdel, Jsvkr.; — 2) p. se, sich im Sehen irren, sich versehen, C., Z.; — 3) (po nem.) p. s čim, mit einer Sache versehen; p. se s čim; — p. bolnika, den Kranken mit den Sterbesacramenten versehen.
65. pričestíti, -ím, vb. pf. communicieren ( trans.), abspeisen: p. koga. ogr.- C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); p. vojsko, Zora; — p. se, das Sacrament des Altars empfangen, Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
66. prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.
67. ramnọ, adv. = rameno, C.
68. razkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkazati; ausführlich zeigen; — zur Schau herumtragen; — r. svojo učenost, seine Weisheit auskramen; — r. se, sich sehen lassen, prahlen.
69. razklȃdanje, n. 1) das Auseinanderlegen, das Auskramen, das Ausladen; — 2) das Zergliedern, das Analysieren; — das Erklären, das Auslegen.
70. razklȃdati, -am, vb. impf. ad razklasti; 1) auseinanderlegen, auskramen; auspacken, ausladen; blago r.; — 2) zerlegen, zergliedern, analysieren, Cig. (T.); — auseinandersetzen, erklären; auslegen, deuten; sanje r.
71. razlȃgati, -am, vb. impf. ad razložiti; 1) auspacken, auskramen; blago r.; — zerlegen, Cig. (T.); — analysieren, Cig. (T.); — 2) auseinandersetzen, auslegen, erklären.
72. 2. rojénje, n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.- Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.
73. splah, m. plašč na splah, der Schultermantel, Z.; suknjo dejati na splahę̑, t. j. črez ramena, vzhŠt.
74. 1. stǫ́žiti se, -i se, vb. pf. leid thun, C.; — stoži se mi, eine Sehnsucht ergreift mich; stoži se mi po domu, Zora; stoži se ji po oddaljeni sestrici, LjZv.; — stoži se mi, ich werde überdrüssig, Jan.; es verdrießt mich, C.; stoži se mi sakramenta, Trub.; stoži se mi v cerkev iti, Jsvkr.; — stožilo se mi je, ich bin schläfrig geworden, C.
75. 2. svetílọ, n. das Sacramentale, Jan., C.
76. svetotȃjstvọ, n. das Mysterium, Jan.; — das Sacrament, nk.; ( hs.).
77. svę̑tstvọ, n. 1) die Heiligkeit, C.; — 2) das Heiligthum, ogr.- C.; — das Sacrament, Jan., C., ogr.- Let.
78. škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.- M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).
79. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani