Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

rama (105)

  1. ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).
  2. ramáč, m. der Breitschulterige, Jan. (Slovn.).
  3. rámast, adj. 1) armförmig, Cig., Jan.; — 2) = ramat, Jan. (H.).
  4. ramàt, -áta, adj. breitschulterig, Jan.
  5. bramānəc, -nca, m. der Brahmane (Brahmine), Jan.
  6. drāma, f. dejanje, ki se vrši na gledališčnem odru; pos. neka vrsta gledališčnih iger, ki je v sredi med tragedijo in komedijo; das Drama, Jan., Cig. (T.), nk.
  7. dramātičən, -čna, adj. dramatisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  8. dramātik, m. der Dramatiker, Jan., nk.
  9. dramātika, f. die Dramatik.
  10. dramātiški, adj. dramatisch, Jan.
  11. dramatizováti, -ȗjem, vb. impf. dramatisieren, Cig.
  12. dramatūrg, m. der Dramaturg.
  13. dramaturgı̑ja, f. znanstvo o spisavanju in igranju gledališčnih iger, die Dramaturgie.
  14. gȏrama, adv., C., pogl. gori.
  15. gramáda, f. = grmada, Cig., Mik., Levst. (Zb. sp.).
  16. gramātičən, -čna, adj. slovničen, grammatisch.
  17. gramātik, m. slovničar, der Grammatiker, Jan., nk.
  18. gramātika, f. slovnica, die Grammatik.
  19. gramātikar, -rja, m. = gramatik, Cig., Jan.
  20. hrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. hinken, humpeln, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol.; vol hrama, C.; hramali so okoli altarja, Dalm.; žalosten je hramal starček v mesto, LjZv.
  21. hrȃmavəc, -vca, m. der Hinkende, C.
  22. krȃma, f. der Kram, die Kramware, Mur., Cig.; — iz nem.
  23. krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Železniki ( Gor.).
  24. krȃmarica, f. die Krämerin.
  25. kramarı̑ja, f. die Krämerei.
  26. kramarı̑tev, -tve, f. das Hausieren, C.
  27. kramáriti, -ȃrim, vb. impf. die Krämerei betreiben; po hišah k., = krošnjariti, hausieren, Cig.
  28. krȃmarnica, f. die Krämerbude, Cig.
  29. krȃmarski, adj. Krämer-.
  30. krȃmarstvọ, n. das Krämerthum, das Krämerwesen.
  31. krȃmarščica, f. neka hruška, C.
  32. melodrama, f. dramatična pesem, spremljana z godbo, das Melodrama.
  33. nagramáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi: voda nagramadi odkrušene snovi na pripravnih krajih, LjZv.
  34. nahrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. ein wenig hinken, Z.
  35. nahrȃmavəc, -vca, m. der ein wenig hinkt, C.
  36. oprámati, -am, vb. pf. verbrämen, Cig., C., Krelj, Vod. (Izb. sp.); — iz nem.
  37. osrȃma, f. die Beschämung, Cig. (T.), C.; — stsl.
  38. panorāma, f. das Umsichtgemälde, das Panorama.
  39. paramagnēt, m. der Paramagnet ( phys.), Cig. (T.).
  40. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  41. pohrȃmati, -am, vb. pf. hinkend ein wenig gehen, C.
  42. prámati, -am, vb. impf. verbrämen, ausstaffieren, Cig.; praman, verbrämt, C.; — prim. 1. pram 1).
  43. prámáti, -tere, f. die Urmutter, Z.
  44. prihrȃmati, -am, vb. pf. hinkend kommen, C., LjZv.
  45. prikramáriti, -ȃrim, vb. pf. mittelst der Krämerei erwerben.
  46. stráma, f. 1) das Stützholz am Schlitten, Rib.- M., Gor.- Z.; — 2) der Tölpel, der Narr, C., Z.
  47. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
  48. štráma, f. 1) der senkrechte Pfeiler am Schlitten, V.-Cig., Rib.- M.; — 2) der Tölpel, C., M., Lašče- Levst. (Rok.); — pogl. strama.
  49. štrámast, adj. dumm, Z.
  50. štrámati, -am, vb. impf. trampeln, Jan.
  51. ultramarīn, m. neka modra barva, das Ultramarin.
  52. zakramáriti, -ȃrim, vb. pf. durch die Krämerei verthun, Cig.
  53. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
  54. berȇt, m. = barant: kadar imajo otroci dosti denarja, imajo kramarji dober beret, Dol.
  55. dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.- Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.
  56. dramolēt, m. mala drama, das Dramolet, Cig. (T.).
  57. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  58. gologlȃvka, f. 1) die Kahlköpfige, Mur.; — 2) der Brassen (abramis Brama), Cig., Jan.
  59. grmáda, f. der Haufen, Jan., C., Trub., Boh.- Mik.; g. hoste, Fr.- C.; g. drv, Rez.- C.; — pos. der Holzstoß, der Scheiterhaufen, Mur., Cig., Jan.; Grmado 'z njih dela — Na nji se sežge, Preš.; der für Nothfeuer bestimmte Holzstoß, V.-Cig.; — prim. gramada, gromada.
  60. gromáda, f. = gramada, grmada, Jan., Cig. (T.).
  61. hramúcati, -am, vb. impf. = hramati, C.
  62. hrómati, -am, vb. impf. = hromatati, Dict., Cig.; — prim. hramati.
  63. igrokàz, -káza, m. das Drama, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
  64. igropı̑səc, -sca, m. dramatischer Schriftsteller, Cig., Jan.
  65. iztı̑rati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
  66. 2. kocę̑lj, m. die Bleihe (cyprinus brama), ("kocél") Frey. (F.); bodeči k., der Dornbrassen, Cig.
  67. korifēj, m. vodja dramatičnega kora, der Koryphaeus, Cig. (T.); korifeji, kolovodje, Führer, Tonangeber, Koryphäen.
  68. krȃm, m. = krama, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad).
  69. króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff ( bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
  70. mígati, mı̑gam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
  71. miligrām, m. tisočni del grama, das Milligramm.
  72. nahramováti, -ȗjem, vb. impf. = nahramati, C.
  73. obrȃt, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); die Umkehr, Cig., Jan., Cig. (T.); die Umdrehung, Cig. (T.), C.; čas obrata, die Umdrehungszeit, Cig. (T.); — na obrat, auf einmal, flugs; Z., vzhŠt.- C.; — 2) die Schwenkung, Cig., Jan.; die Wendung, Jan., Cig. (T.), DZ.; solnčni obrat, die Sonnenwende, Jan.; — der Umschwung, C.; die Peripetie (im Drama), Cig. (T.); igra pride na obrat, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Umsatz (von Geld), Cig. (T.); der Verkehr, Bes.; der Betrieb, DZ.; železnocestni o., der Eisenbahnbetrieb, DZ.; obratu izročiti železnice, die Eisenbahn in Betrieb setzen, DZ.; — 4) die Redewendung: o. v govorjenju, Cig. (T.); besede in obrati, Cv.; — umetni o., der Kunstgriff, Jan.
  74. oprȃva, f. 1) die Verrichtung, die Leistung, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; o. cestnih dolžnosti, Levst. (Cest.); vračilna o., die Gegenleistung, DZ.; dosti je oprave = dosti je opraviti, es gibt genug zu thun, Svet. (Rok.); — 2) die Ausstattung, die Adjustierung, die Ausrüstung, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; der Anzug, die Kleidung; vojaška o.; mašna o., der Messornat; — das Geräth, das Zeug: hišna o., die Einrichtung, das Meublement, Cig., Jan., ogr.- C.; mizna ali namizna o., das Tafelgeräth, das Tischzeug, Cig.; — konjska o., das Pferdegeschirr, Mur., Cig., Jan.; — die Armatur ( phys.), Cig. (T.); — die Ausstattung (eines Dramas, eines Gemäldes), Cig. (T.).
  75. oprę́mati, -am, vb. pf. verbrämen, Cig.; — po nem.; prim. opramati.
  76. otrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) abschütteln, abbeuteln; o. hruško (drevo), o. hruške z drevesa, alle Birnen vom Baume schütteln; — ausschütteln: slamo o., Cig.; — ausschwingen; o. predivo, Cig.; — o. z glavo, den Kopf schütteln, o. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; — o. se, sich schütteln; če mu tudi kaj rečem, otrese se, kakor moker pes, (= er macht sich nichts daraus), jvzhŠt.; — o. se koga (česa), sich jemanden (etwas) vom Halfe schaffen, sich entschlagen, Cig., Jan.; — o. se komu, jemandem mit Unwillen erwidern, BlKr.- M.; — 2) wegschütteln, abschütteln: jarm o., das Joch abschütteln, Cig.; ( nam. odtresti, Mik. (V. Gr. IV. 220.)).
  77. pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
  78. peripetı̑ja, f. preobrat v dramatičnem dejanju, die Peripetie.
  79. platíca, f. 1) ein Plättchen: platico drevesne kože odrezati, Pirc; — = platnica, das Blatt am Messer- oder Gabelgriff, Z.; — = ploskovina, das Blech, Erj. (Rud.); — 2) = platišče, die Radfelge, Z.; — 3) der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.- Erj. (Torb.); — tudi: die Brachse (abramis [cyprinus] brama), Hip.- C.
  80. pohíšən, -šna, adj. im Hause befindlich, Haus-, Mur., C.; pohı̑šni zajci, die Kaninchen, Mur.; — p. prodajavec, der Hausierer, Cig., Šol.; = pohišni kramar, Cig., Jan.
  81. predẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) durcharbeiten, Cig.; abbauen, bis an die Markscheide bearbeiten ( mont.), Cig.; — 2) jamo p., einen Gang überfahren (= poprek žilo prekopati), Cig.; — 3) anders machen, umarbeiten, überarbeiten; p. mizo, obleko; dramatično igro p.; — 4) predelan = premeten, zvit, pretkan, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  82. predràm, -drama, m. das Erwachen, C.
  83. pricvȓknjenəc, -nca, m. ein angebrannter Mensch, ein Einfaltspinsel, Cig.; kramarski p., Jurč.
  84. prisušíti, -ím, vb. pf. 1) dazudörren, nachdörren, Cig.; — 2) p. se, beim Trocknen haften bleiben, antrocknen; hruške so se k lesi prisušile; potno oblačilo se je k ramam prisušilo, C.; sapa je tresla prisušeno listje še od lanske jeseni, Jurč.; jezik se mi je k nebu prisušil, die Zunge klebt mir am Gaumen, Cig.; starcu se je duša prisušila (= er will nicht sterben), C., Z.; — 3) krava je prisušila, die Kuh milcht nicht mehr, jvzhŠt.
  85. rámica, f. dem. rama; die Achsel.
  86. rámọ, n. = rama: na rama zadeti, Ben.- Kl.
  87. səstavı̑telj, m. der Zusammensteller, der Verfasser, C.; s. programa, SlN.
  88. skomízgati, -am, vb. impf. ad skomizgniti; s. z ramami, die Achseln zucken, C., Let., Več.
  89. smotláka, f. nichtsnutziges, wirres Zeug, C.; vsa ta smotlaka človeških postav, Dalm.; hudičeva smotlaka ali kramarija ("des Teufels Trödelmarkt"), Krelj; — das Ungeziefer, Dict., Hip. (Orb.); črvi in druga smotlaka, Trub. (Post.); — das Gesindel, (smet-) Cig.; — (psovka človeku): der Wicht, Notr.; (psovka ženski): die Hexe, Z.; — tudi: smǫ́tlaka.
  90. srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
  91. svẹtoglèd, -glę́da, m. das Kosmorama, Cig.
  92. svẹtokàz, -káza, m. 1) die Weltkarte, Cig. (T.); — 2) das Kosmorama, Cig. (T.).
  93. svẹtovìd, -vída, m. die Weltkarte, Jan., Cig. (T.); das Kosmorama, Jan.
  94. svẹtozòr, -zóra, m. die Weltschau, das Kosmorama, Jan., Cig. (T.).
  95. svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.- C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; ( prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.- Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.- C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.- Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče- Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.- C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
  96. šátor, -óra, m. das Zelt, Guts.- Cig., Mur., V.-Cig., Jan., nk., Dol.; tam so imeli kramarji svoje prodajalne šatore, Jurč.; — prim. tur. čader, Mik. (Et.).
  97. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
  98. tetralogı̑ja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
  99. trȃm, trȃma, tramȗ, m. der Tram, der Tragbalken, der Balken; — iz nem.
  100. vzkràj, praep. c. gen. = kraj, neben: v. hrama, C.

1 101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA