rajen (50)

1. brezkrájən, -jna, adj. grenzenlos, endlos, unendlich, Jan.- Cig. (T.), C.
2. dołgotrájən, -jna, adj. langdauernd, langwierig, Cig. (T.), nk.
3. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
4. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
5. krájən, -jna, adj. 1) Rand-, äußerst, Mur., Cig., Jan.; krȃjni klep, der Endring, Cig.; krajna pika, der Endpunkt, Cig. (T.); krajni udje, die Extremitäten, Cig. (T.); — 2) Orts-, local, Cig., Jan., nk.; — krajni šolski svet, der Ortsschulrath, nk.; — endemisch: krajna kuga, Cig.
6. kratkotrájən, -jna, adj. kurzdauernd, Bes.
7. nakrájən, -jna, adj. am Rande oder an der Grenze befindlich, Cig., C.
8. negrájən, -jna, adj. untadelhaft, Jan. (H.).
9. neograjèn, -éna, adj. uneingefriedet.
10. obakrájən, -jna, adj. beiderseitig: obakrajno kolo, das nach beiden Seiten drehbare Wasserrad, das Kehrrad, V.-Cig.
11. obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).
12. ograję́nəc, -nca, m. zdenec o., ein eingefriedeter Brunnen, Prip.- Mik.
13. ograjeníca, f. eine umfriedete Aue, Blc.-C.
14. okrájən, -jna, adj. 1) Bezirks-; okrȃjni glavar; — 2) = obkrajen, Cig.; okrajna vožnja, die Cabotage, Cig.
15. pokrájən, -jna, adj. 1) Grenz-, Mur.; — 2) Seiten-: pokrȃjna ladja, das Seitenschiff (einer Kirche), Cig. (T.); pokrajno sorodstvo, die Seitenverwandtschaft, Cig. (T.).
16. prikrájən, -jna, adj. am Rande befindlich, Rand-: prikrȃjne opombe, Randbemerkungen, Marginalien, Cig.
17. skrájən, -jna, adj. skrȃjni, der äußerfte, der letzte; — skrajno uro zvoniti, die Zügenglocke läuten, BlKr.
18. širokokrájən, -jna, adj. breitkrämpig: š. klobuk, Zv.
19. trájən, -jna, adj. dauerhaft, C., nk.
20. vztrájən, -jna, adj. beharrlich, ausdauernd, nk.
21. zagraję́nəc, -nca, m. ein eingezäunter Baum, Nov.- C.
22. zakrájən, -jna, adj. an der äußersten Grenze befindlich: do zakrajnih narodov je prislovelo, Ravn.
23. bẹ́žən, -žna, adj. 1) zur Flucht gehörig: bežna ladja, das Fliehboot, Cig.; — 2) flüchtig ( opp. trajen), Jan., C.
24. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
25. lokālən, -lna, adj. krajen, local, Cig. (T.), nk.
26. neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
27. ogrȃdič, m. = ograjen pašnik, Savinska dol.
28. ogrȃdnica, f. majhen, ograjen pašnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
29. ogrȃjnica, f. ograjeno zemljišče, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
30. opomínati, -am, vb. impf. ad opomeniti, opomniti = opominjati; mahnen, ermahnen, Dalm., Krelj, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zakon opomina, po kacem poti bi se z nova pozidavala razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
31. osmráditi, -smrȃdim, vb. pf. mit Gestank erfüllen; — ( fig.) osmrajena dušna vest, ogr.- C.
32. ospȃsək, -ska, m. "ograjen osobinsk (a ne obeč) pašnjak", Tolm.- Erj. (Torb.).
33. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
34. pelı̑nəc, -nca, m. dem. pelin; der Wermut, M.; S pelincem nasajeno, S trnjičem ograjeno (srce), Npes.-K.
35. permanēntən, -tna, adj. trajen, permanent, Cig. (T.), nk.
36. pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
37. pregradíti, -ím, vb. pf. 1) (mittelst einer Scheidewand, eines Zaunes, einer Schranke, eines Dammes u. dgl.) abtheilen; hlev s steno, polje s plotom, vodo z jezom p.; z zaseko p. kaj, durch gefällte Bäume versperren, verhauen, Cig.; pregrajen svet, coupiertes Terrain, Cig.; — 2) hemmen, hindern, C.
38. pregrȃja, * f. 1) die Scheidewand, Cig., Jan., C.; der (abtheilende) Zaun, Mur., Cig., C.; — die trennende Schranke, die Barriere, Cig., Jan.; pregraje v konjskih hlevih, Dol.; — die Verschanzung, C.; — 2) der abgetheilte Raum, ein mit Brettern abgesonderter Raum, der Verschlag, Cig.; pregrajen prostor v hlevu, kjer je tele, (prẹ́graja) Lašče- Erj. (Torb.).
39. pretı̑n, m. 1) die Scheidewand, Cig. (T.), Erj. (Som.); pretin pri orehu, Erj. (Torb.); — 2) die Abtheilung: steber je pregrajen v tri pretine ali prekate, Erj. (Izb. sp.); — hs.
40. razgradíti, -ím, vb. pf. zerstören: razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
41. sẹ̑č, -ı̑, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.- Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.
42. stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
43. tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.- Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal- Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
44. tŕnjiče, n. dem. trnje; Dörnlein, Prip.- Mik.; Men' je srce žalostno, S trnjičem ograjeno, Npes.-K.; S trnjičem si mi postiljala, Npes.-Vraz.
45. úlica, f. 1) die Gasse, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; slepa u., die Sackgasse, Jan.; — tudi pl. ulice, Mur., Cig., nk.; — 2) nav. pl. ulice, = ozka pot, ograjena s sečjo, s plotom ali s kamenjem, koder gonijo živino na vodo ali na pašo ali ž njo vozijo iz sela ven na polje, der Hohlweg, der Viehweg, der Viehtrieb, Mur., C., Cig., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., Notr., Savinska dol.; ( prim. gonje).
46. 1. vr̀t, vŕta, m. 1) der Garten; na vrtu, im Garten; — 2) = ograjena košenica, Polj.
47. vrtǫ́grad, m. = vrt, pos. ograjen vrt, Mur.
48. zalǫ̑ka, f. eine abseitige Waldwiese ( bes. an Gebirgsbächen), eine kleine Thalwiese, Fr.- C.; z. polna cvetic, SlN.; — = zagrajen travnik, eine Hegewiese, V.-Cig.
49. zdę̑nəc, -nca, m. = studenec, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; z. ograjenec, der ummauerte Brunnen, Prip.- Mik.; — (skrčeno iz: studenec); tudi: zdénəc, Valj. (Rad).
50. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani