raj (701-800)

701. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
702. prebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.- Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Koborid- Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
703. precvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. 1) aufblühen, hervorblühen, Cig., ogr.- C.; — piskri precveto, die Töpfe werden (infolge der hindurchdringenden Nässe) schimmelig, C.; — hindurchdringen: pot mi je precvel skozi srajco, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = odcvesti, verblühen, M.; — 3) p. se, sich überblühen: drevo se je precvelo (= imelo je preveč cvetja), Cig.
704. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
705. predkosı̑łnica, f. = jed pred kosilom: predkosilnica se daje posebno tericam zjutraj zgodaj, Mik., Gor.
706. predvčę́ra, adv. = predvčeraj, Mur.
707. predvčę́rašnji, adj. = predvčerajšnji.
708. predvčę́rašnjim, adv. = predvčerajšnjim.
709. 2. prę́gniti, prę̑gnem, vb. pf. auseinander gehen: srajca je pregnila, SlGor.- C.; aufspringen (von Hülsen, Geschwüren. u. dgl.), C.
710. pregradíti, -ím, vb. pf. 1) (mittelst einer Scheidewand, eines Zaunes, einer Schranke, eines Dammes u. dgl.) abtheilen; hlev s steno, polje s plotom, vodo z jezom p.; z zaseko p. kaj, durch gefällte Bäume versperren, verhauen, Cig.; pregrajen svet, coupiertes Terrain, Cig.; — 2) hemmen, hindern, C.
711. prekàt, -káta, m. = pregraja, die Abtheilung, Notr.- Levst. (M.); spalni p., der Schlafalkoven, Levst. (Pril.); — die Kammer: tesni prekati parobroda, Zv.; parni p., die Dampfkammer ( phys.), Sen. (Fiz.); očesni, srčni p., die Augen-, Herzkammer, Cig. (T.), Erj. (Som.).
712. prekǫ́pən, -pna, adj. schneelos, Mik.; prekopno polje, prekopni kraji, Levst. (Zb. sp.); prekǫ̑pnọ = prekopnja, Levst. ( LjZv.).
713. prekopnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchthauen, aufthauen (vom Schnee), Cig., Jan., M.; Prekopnel je sneg, Levst. (Zb. sp.); — 2) vom Schnee befreit werden: Da bi skoraj vigred b'la, Da bi hribci prekopneli! Npes.- Kres.
714. prẹksȏłnčən, -čna, adj. der Sonne ausgesetzt, besonnt, sonnig: p. kraj, Cig.
715. premę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) durchmessen, vermessen, abmessen; na vse strani p. kaj; p. kraj, eine Gegend aufnehmen ( math.), Cig. (T.); z očmi p., absehen, Cig.; — 2) von neuem messen, ummessen, Cig.; — 3) p. se, = umeriti se, sich im Messen irren, sich vermessen, Cig.
716. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
717. prenę̑hati, -am, vb. pf. aufhören (bei voraussichtlicher o. möglicher Wiederkehr), eine Pause machen, aussetzen; mrzlica je prenehala včeraj, das Fieber ist seit gestern ansgeblieben, Cig.; bolezen je prenehala, die Krankheit hat nachgegeben, Cig.; p. z obravnavo, die Verhandlung abbrechen, Cig.
718. prepẹ́vati, -am, vb. impf. Lieder, Melodien u. dgl. singen; pesmi, psalme p.; ptiči nam žvrgole in prepevajo zjutraj, Ravn.- Valj. (Rad).
719. prepíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) mit dem Blasen durchdringen, durchblasen, durchwehen; burja nas je dobro prepihala; — durchschnauben: železnični vlak je tisoč milj prepihal, nk.; — 2) hinüberblasen: z enega kraja na drug kraj p., Cig.; = pihaje pregnati, verblasen, Cig.
720. 1. prepotíti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweiß verderben, durchschwitzen; p. srajco na hrbtu; — 2) p. se, ein Schwitzbad durchmachen, gehörig ausschwitzen.
721. preríti, -rı̑jem, vb. pf. 1) durchwühlen; svinje so vso zemljo po ograji prerile; krt je vso gredo preril; — palec je luknjo na črevlju preril, Jurč.; — durchstöbern, Cig.; — 2) p. množico, sich durch die Menge drängen, Cig.; — p. se, sich durchdrängen; — p. se, sich durchbringen: p. se skozi življenje, sich mühsam durchs Leben fortbringen, Cig., C.
722. prerojeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. prerajati, Jan.
723. prẹ́sẹka, f. 1) eine durchgehauene, gelichtete Strecke im Walde, der Durchhau; preseko izkrčiti v gozdu, LjZv.; — 2) die Hecke, lebendiger Zaun (besonders im Felde), C., Svet. (Rok.); vrabci trumoma letajo po presekah (preskah), Bes.; — 3) ein Graben zur Ansammlung von Wasser, Mik.; z. B. in Weingärten: trtje je po presekah razdeljeno, vanje mečejo rezje, BlKr.; — 4) das Querthal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 5) ein Fass mit großem, viereckigem Loche zum Überführen der gelesenen Trauben (menda zato, ker ima zgoraj doge presekane), C., BlKr.; — tudi: presẹ̑ka, Valj. (Rad).
724. preslẹ̑dək, -dka, m. die Unterbrechung der Spur, Z.; übhpt. die Unterbrechung im Raume, der Zwischenraum, die Lücke, V.-Cig., Jan., Rib.- M., nk.; p. med vrstama, Zv.; obgrajo na kratek p. prekiniti, Levst. (Cest.); rana s presledkom, eine überbrückte Wunde, Ljub.; — die Unterbrechung in der Zeit, Cig., Jan., C., nk.; igre so se vršile s kratkimi presledki, LjZv.; brez presledka, LjZv.; poljščini dati tri leta presledka, Levst. (Močv.).
725. prestı̑rati, -am, vb. impf. ad prestreti; ausbreiten, Habd., C.; svojo obleko na pot p., Trub.; Bele ruhe se prestirajo, Npes.-Vraz; — bedecken, Habd.; decken: mizo p., C.; Prestirajte hitro na mizice, Npes.-Vraz; — p. se, sich ausbreiten: naš narod prestira se daleko po svetu, C. ( Let.); — prim. prostirati.
726. prestrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. auffangen; p. koga, kaj; p. koga v naročje, Zv.; prestregli so ga roparji, Jurč.; p. žogo; pismo p., Cig., SlN.; svetlobni snopič s prizmo p., Žnid.; kaplje p. v kozarec, Zv.; — p. koga z očmi, jemandem mit den Augen begegnen, Cig.; — na uho vleče, kaj se govori onkraj seče: prestregla je vsako besedo, Str.; — pismeji so mu prestregli vsako besedo (griffen jedes Wort auf), Ravn.; — pot p., den Weg abschneiden, Cig.; — ins Wort fallen: uradnik ga prestreže rekoč, Zv.; — zuvorkommen: p. koga, Cig., Jan.; nevarnost p., C.; p. silo, eine Kraft paralysieren, Jan. (H.); — überraschen, ertappen, Mur., Cig., Jan., C.
727. pretı̑n, m. 1) die Scheidewand, Cig. (T.), Erj. (Som.); pretin pri orehu, Erj. (Torb.); — 2) die Abtheilung: steber je pregrajen v tri pretine ali prekate, Erj. (Izb. sp.); — hs.
728. prevàł, -vála, m. 1) der Umsturz, der Burzelbaum, Cig.; — 2) ( fig.) der Übergang, Cig.; der Umschwung, Cig., Jan., C.; — 3) = kraj, kjer se svet prevali: der Bergrücken, die Anhöhe, Jan., C., Dol.; der Rücken an einem Straßenquergraben, C.; — 4) der Abfall des Wassers von der Höhe, Cig.; der Katarakt, C.; die Stromschnelle, Jan. (H.), Št.
729. prevȃžati, -am, vb. impf. ad prepeljati, prevoziti; 1) hindurchführen; — p. se, hindurch fahren; — 2) an einen andern Ort führen oder fahren, überführen, transportieren; blago p. s kraja v kraj; ljudi črez reko p.; — p. se, über etwas fahren, überfahren ( intr.); črez reko se p.; — p. se, hin und her fahren: po morju se p., Cig.
730. pridrȗžnica, f. 1) die Gefährtin, Cig.; — das Kebsweib, C.; — 2) = podružnica, die Filialkirche, C.; die Filiale, Škrinj., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); gornji Vakuf je p. okrajni oblasti, Navr. (Let.).
731. prihrumẹ́vati, -am, vb. impf. ad prihrumeti: divji Turek je često prihrumeval v slovenske kraje, Let.
732. priigráti, -ȃm, vb. pf. 1) spielend kommen; — solze v oči priigrajo, Thränen treten in die Augen, Burg.; — p. se, spielend herankommen: valovi krotki so se priigrali, Str.; — 2) durch Spielen erwerben; erspielen, ertändeln; beim Spiel gewinnen; kar je priigral, je vse zopet zaigral.
733. prijázən, -zna, adj. freundlich; p. človek, prijazno vedenje; p. kraj.
734. prikázati, -žem, vb. pf. 1) zum Vorschein bringen, Z.; — (ein Theaterstück) aufführen, h. t.- Cig. (T.); — 2) schenken, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); da nam prave pobožnosti dar prikažeš, ogr.- Valj. (Rad); darbringen, opfern, ogr.- C.; — hvaležnost p., Dankbarkeit bezeigen, dobroto p., eine Wohlthat erweisen, ogr.- C.; — 3) p. se, zum Vorschein kommen, erscheinen; iz vode se prikaže glava; rajnik se mu je prikazal; — sich darstellen, Cig. (T.).
735. prirę̑dək, -dka, m. der Zuwachs an Thieren durch Zucht, Jan., Nov.- C.; imel bo lep priredek, LjZv.; pridelki in priredki domačega kraja, LjZv.
736. priríniti, -rı̑nem, vb. pf. 1) zur Stelle schieben, zuschieben, herzudrängen; — 2) sich drängend gelangen: p. do oltarja; tudi: p. se do oltarja; — 3) p. h kraju, k bregu, landen, Cig., DZ.
737. prislíniti, -slı̑nim, vb. pf. 1) mit Speichel ankleben, Cig.; — 2) p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, Cig., Jan.; schmeichelnd sich beigesellen: zapeljivec se pastirjem prislini, Slom.; — p. se kam, als Schmarotzer sich beigesellen, Cig.; (na svatovščino) se prislinijo vlačugarji od vseh krajev, Erj. (Izb. sp.); prislinjen, schmarotzerisch, Cig.
738. pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.- Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
739. príti, prídem, vb. pf. ankommen, kommen; prezgodaj p.; na pomoč p.; p. po kaj (koga), etwas (jemanden) holen kommen; pred koga p., vor jemandem erscheinen; — v leta p., alt werden; za dežjem pride solnce; kakor pride, wie es sich trifft; p. na koga, auf jemanden entfallen; v del p. komu, zutheil werden, Cig.; na svet p., zur Welt kommen; mej ljudi p. ( n. pr. o bankovcih), in Umlauf kommen, DZ.; na dan, na svetlo p., offenbar werden, zum Vorschein kommen; tudi: erscheinen (o knjigah); p. ljudem v zobe (na zobe, Erj. [Torb.]), in der Leute Mäuler kommen, sich zum Gerede machen; v navado p., üblich, Mode werden; — gerathen, p. komu v pest, v roke, in jemandes Gewalt gerathen; v zamero p., sich missfällig machen, in Ungnade fallen: p. na nič, na zadnjo zarezo, herabkommen; p. na kant, na boben, fallieren; — k sebi p., das Bewusstsein wieder erlangen, sich fassen; k pameti p., zum Gebrauche der Vernunft gelangen; p. čemu do dna, etwas ergründen, Cig. (T.); = do konca, do kraja p., Cig., Jan.; p. komu do živega, jemandem beikommen; na (v) misel p., beifallen, einfallen; kaj mu v glavo pride! was fällt ihm ein! Cig.; na hvalo, na dobro, v prid, prav p., zustatten kommen, frommen; prišlo mi je hudo, slabo, es ist mir übel geworden; p. ob kaj, "um" etwas kommen, es verlieren ( germ.).
740. pritísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) andrücken; prijatelja k sebi, puško k licu, k steni koga p.; p. se k zidu; p. se kam, irgendwo eine Unterkunft finden, Z., jvzhŠt.; p. pečat, kolek na pismo; p. komu zaušnico, einem eine Ohrfeige geben; — p. k bregu, h kraju, landen; — 2) einen Druck bewirken, drücken; p. kljuko; p. na kaj; roko, prst si p., sich die Hand, den Finger klemmen, einzwängen; p. se, sich klemmen; — zwingen: p. v delo, zu einer Arbeit anhalten, Levst. (Pril.); — p. koga; jemandem einen Schlag versetzen, Cig., C.; — pritisnjen = prismojen, hirnverbrannt, Ben.- Štrek. (Let.); — einen moralischen Druck, Zwang ausüben: p. koga; upniki so me pritisnili, Z.; — betrügen: p. koga, C.; — 3) sich herandrängen, herandringen; vsa množica je pritisnila: sovražniki pritisnejo od vseh strani; p. za kom, jemandem nachstürzen, nachdringen; — hereinbrechen, mit Macht eintreten, mraz, suša, bolezen pritisne; velika draginja pritisne, Ravn.; kadar sila pritisne, wenn die Noth eintritt; hujše p., sich verschlimmern.
741. pritóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) dazu einschenken; vode p. k vinu; — 2) heranrollen, p. se, rollend herankommen, Cig.; skale so se od zgoraj doli pritočile, Rut. (Zg. Tolm.); — 3) p. se, seine Zuflucht nehmen: k materi se pritočimo! Kast.; p. se (k) pomočnici, Jsvkr.
742. pritǫ̑žba, f. die Beschwerde; — der Recurs: p. na odlok, der Recurs gegen einen Bescheid, DZ.; pritožbo na kak ukrep položiti k politični oblasti, den Recurs gegen eine Entscheidung an die politische Behörde ergreifen, Levst. (Pril.); pritožba gre k okrajnemu oblastvu, teče do občinskega odbora, Levst. (Nauk); pritožbe zarad ničnosti se poprijeti, die Nichtigkeitsbeschwerde ergreifen, DZ.
743. pritrkávati, -am, vb. impf. anschlagen ( z. B. an die Thurmglocken beim Glockenspiel); — mit dem Stampfen begleiten: svatje so rajali ter pritrkavali ob tla, LjZv.; — p. na kaj, auf etwas pochen: rad je pritrkaval na troje zakladov, LjZv.; — p. komu, jemandem fortwährend beistimmen, Erj. (Izb. sp.).
744. privȃdba, f. die Angewöhnung, Jan.; p. kraju, die Acclimatisierung, Nov.; — die Abrichtung, Jan.; — die Bezähmung, Cig.
745. priváditi, -vȃdim, vb. pf. angewöhnen; p. otroka, da se zahvaljuje; p. konja na strel; p. koga k čemu; — zahm, kirre machen, Cig., Jan.; — p. se, sich angewöhnen; p. se čemu; službi se p.; tudi: p. se česa: p. se kraja, podnebja, dela; p. se na poletje, sich einsommern, Cig.; — p. se, heimisch werden: tukaj se ne morem p.
746. privíjati, -am, vb. impf. ad priviti; 1) hinzuwinden; hinzuwickeln; — 2) die Schraube anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — p. koga, jemanden in die Enge treiben, drängen; tako ga je privijal, da je skoraj vanj zlezel, Glas.
747. privíti, -víjem, vb. pf. 1) hinzuwinden, hinzuwickeln; — daranwickeln, anwickeln; — p. se kaki družbi, sich an eine Gesellschaft anketten, Cig.; — dazuschrauben, anschrauben, V.-Cig.; — 2) heranstürmen, Cig.; — p. se, sich entwindend hervorkommen: stok se je privil iz prsi, Let.; glas se je kakor vzdih od znotraj privil na jezik, Jurč.; — 3) ein wenig drehen, (die Schraube) anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — zwingen: p. koga, da kaj stori, Z.; — p. kake krajcarje, einige Kreuzer mühsam erwerben, Glas.
748. privrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) dazuwerfen, obenein daraufgeben, zugeben; še kak krajcar p.; iščite najprej nebeškega kraljestva, drugo vam bo privrženo, Z.; — 2)p. se, sich gesellen: Privrgo se mu goli potepuhi, Levst. (Zb. sp.); — 3) privržen, anhänglich, zugethan, geneigt, Cig., Jan., C.; ( rus.).
749. prizadẹ̑vək, -vka, m. 1) die veranlassende Ursache, V.-Cig.; — (za to) morajo večji prizadevki biti, Vod. (Nov.); — 2) die Bemühung, die Anstrengung, Cig., Jan., C.
750. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
751. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
752. províncija, f. pokrajina kot del države, die Provinz.
753. provincijalīzəm, -zma, m. pokrajinski izraz, der Provinzialismus, Jan., Cig. (T.), nk.
754. pȗlj, m. die Rauferei, C.; na pulj dati krajcarje (= tako da se za-nje pulijo), Notr.
755. pȗmpava, f. = popava, kompava, die Eberwurz (carlina acaulis), Jan.; Kjer sva lani rajala, Že raste letos pumpava, Npes.-Schein.
756. pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
757. rȃgəlščak, m. = rajičnica, vzhŠt.
758. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
759. rakı̑tnik, m. kraj, kjer rakite rasto, Cig.
760. rȃnjak, m. der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Jan., Vrt.; — tudi: die Zahnwurz (dentaria), (ranják), M., ("rajnek") Medv. (Rok.).
761. 2. rȃšpa, f. = rajšpa 2), Jan.
762. razdȃjən, -jna, adj. razdajni kraj, der Ausgabeort, DZ.
763. razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
764. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
765. rázən, -zna, adj. verschiedener Art, verschieden; v razne kraje pošiljati; na razne načine izkušati; — razno, = narazen, auseinander, Danj.- M., ogr.- C.; raziti se razno, Vrt.; po raznem, po razno, zerstreut: snopje še po raznem (po razno) leži, C.
766. razgradíti, -ím, vb. pf. zerstören: razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
767. razkrojeváti, -ȗjem, vb. impf. = razkrajati, Cig., Jan.
768. razlẹ́gati se, -lẹ̑gam se, vb. impf. ad razlegniti se; hallen, schallen, tönen; zjutraj in zvečer se petje psalmov razlega, Trav.- Valj. (Rad); veselje se razlega po širokem in dolgem, Ravn.; od treh strani se je razlegalo zvonjenje, Erj. (Izb. sp.).
769. 2. razmétati, -mę́čem, I. vb. pf. auseinanderwerfen; durcheinanderwerfen, zerwerfen; vso obleko r. po sobi; — zerstreuen; — vergeuden; vse imetje r.; — II. razmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad razmétati; auseinanderwerfen; Razmeta, razgraja, Vse tare pod pest, Vod. (Pes.).
770. raznolíčən, -čna, adj. verschiedenartig, Cig. (T.), LjZv., nk.; raznolične pokrajine, Navr. (Let.); ungleichartig: raznolična hribina, Erj. (Min.).
771. razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
772. raztəkníti, -táknem, vb. pf. 1) an verschiedenen Punkten hineinstecken: r. kole; — ausstecken ( z. B. ein Lager), Jan.; — 2) r. se, sich zerstreuen: raztekniti se po brlozih, Vrt.; razteknile so se kure po brajdah in po trtju, Levst. (Zb. sp.); vas ima trideset tod in tam raztaknjenih koč, Levst. (Zb. sp.).
773. razvojáčiti, -ȃčim, vb. pf. vojno krajino r., der Militärgrenze die militärische Verfassung nehmen, nk.
774. rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
775. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
776. rẹ̑dati, -am, vb. impf. = rajdati, ridati, lenken, C., Dol.
777. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
778. rę̑vskati, -am, vb. impf. = revsati, belfern, Cig.; r. nad kom, na koga = zadirati se na koga, Polj., BlKr.; moja babura zmeraj nad mano revska, Npr.-Krek.
779. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
780. rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Brdo ( Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
781. rídati, -am, vb. impf. wenden, lenken, M., Z.; voz r., Z.; — prim. rajdati.
782. 1. rǫ́biti, -im, vb. impf. 1) mit einem Saum versehen, einsäumen; srajce, robce r.; — 2) Kanten machen, ecken, Cig., M.; — 3) (einen Baumstamm) quer hacken, Cig., C., Met., BlKr.- M.; — fällen, Jarn., Cig., Zora; — drva r., Holz hacken, Cig.; — schlagen, zuschlagen, Jarn.; robili so se = bili so se, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) roh aussprechen: r. komu kosmate, jemandem Grobheiten sagen, SlN.; r. in štuliti besedo, Glas.
783. 1. ródən, -dna, adj. 1) Geburts-, M.; rọ̑dni dan, der Geburtstag, Jan., Dalm.; rodni kraj, der Geburtsort, Vrt.; — 2) Geschlechts-: rodno ime, der Geschlechtsname, M.; — Gattungs-, Cig.; — 3) leiblich: rodni brat, Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) fruchtbar; rodno polje, rodna trta; — fruchtbar machend: roden dežek gre, Danj. (Posv. p.).
784. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
785. rokǫ̑vnica, f. gefährliche Landstreicherin: ni bilo v vsem našem okraju nobene rokovnice in ciganke, LjZv.
786. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
787. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
788. rovȃjsati, -am, vb. impf. = nekako razgrajati, vpiti in jokati vse vprek, BlKr.
789. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
790. sadovnı̑t, adj. = sadovnat: s. kraj, Lašče- Levst. (Rok.).
791. samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.
792. samótən, -tna, adj. einsam; s. kraj; samotno živeti, eingezogen, einsiedlerisch leben; — samotni zapor, die Einzelhaft, Cig., DZ.
793. sẹ̑č, -ı̑, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.- Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.
794. sẹ̑nčən, -čna, adj. schattig, Schatten-; senčna stran, s. kraj.
795. sẹ̑nčnat, adj. schattig; s. kraj; senčnato drevo.
796. sę̑pnik, m. = brajdnik, der Weingartschlagstecken, C.
797. sẹ̑təvnica, f. das Saatland: na kraju setevnice, Nov.
798. sı̑j, m. der Schein, der Glanz, der Schimmer, Cig., Jan.; solnčni s., C.; nebeški s., Zora; V upa rajskem siju, Preš.
799. skládən, -dna, adj. 1) synthetisch, Cig. (T.); — 2) durch Beiträge bewirkt: sklȃdne gosti, das Picknick, Cig.; — Concurrenz-, Nov.; skladni okraj, der Concurrenzbezirk, Levst. (Cest.); skladna cesta, die Concurrenzstraße, Levst. (Cest.), Nov.; skladna združba, der Concurrenzverband, Levst. (Pril.); — 3) zusammenlegbar: skladna miza, der Klapptisch, Cig.; skladna postelja, die Bettbank, der Bettkasten, Cig.; — skladni koledar, der Blockkalender, nk.; — skladni del, der Bestandtheil, Cig.; — vereinbar, Mur., Cig.; — verträglich (congruens), ( phil.), Cig. (T.); — 4) übereinstimmend, harmonisch, einklängig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skladno ubran, harmonisch gestimmt, nk.; congruent ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — zusammenhängend, Jan. (H.); — 5) schichtig, Cig.; — 6) Niederlags-, Jan.
800. skladǫ́vən, -vna, adj. 1) Concurrenz-, C.; skladǫ̑vna dolžnost, skladovni zaklad, cestni skladovni okraj, DZkr.; — 2) Schichtungs-: skladovne ploskve, Schichtungsflächen, nk.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani