raj (675-774)

675. pokončávati, -am, vb. impf. ad pokončati, = pokončevati; po polju naj se mej oranjem podjedi pobirajo in takoj pokončavajo, Levst. (Nauk).
676. pokúpiti, -im, vb. pf. nach einander wegkaufen, aufkaufen; dobro blago kmalu pokupijo, eine gute Ware vergreift sich bald, Cig.; vse vino p. v kakem kraju, allen Wein in einer Gegend zusammenkaufen.
677. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
678. póla, f. 1) die Fläche, Mur., Mik.; — 2) die Breite eines Zeuges, einer Leinwand, das Blatt, Cig., C.; dve poli vkup sešiti, Z.; srajca v dve poli, ein aus zwei Breiten zusammengenähtes Hemd, Z.; krilo v tri pole, Dol., Gor.; — 3) die Schichte (im geognostischen Sinne), das Flötz, V.-Cig., Erj. (Min.), Gor., Dol.- Erj. (Torb.); troja močvirska pola, plasti raznih pol, Schichtenlagerungen, Levst. (Močv.); — 4) der Bogen (Papier), Cig., Jan., nk.; izplačevalna p., der Zahlungsbogen, Nov.; — 5) der Flügel einer Doppelthüre, eines Fensters, Cig.; — 6) das Brückenjoch, Cig., DZkr.
679. pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
680. polukònj, -kónja, m. das Halbpferd, (polkonj, polokonj) Cig., Jan.; polukonji ("polkonji") so bili ljudje zgoraj s človeško, od pasu pa s konjsko podobo, Št. med Muro in Dravo- Pjk. (Črt.).
681. pomǫ̑ra, f. = pomor: nekdaj je bila v naših krajih velika pomora, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
682. poperíłən, -łna, adj. frisch gewaschen: poperilna srajca, M.
683. poplèt, -plę́ta, m. das Geflecht: s košem ali gostim popletom ograjati (mlada drevesca), Pirc; das Zaungeflecht, C., Z.
684. poprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad poprijeti; wiederholt ergreifen; — den Angriff wiederholen, Cig.; — besedo p., öfters das Wort nehmen, Cig., M.; — eingreifen: s petjem p., mit Gesang begleiten, Cig.; — p. se, nach etwas greifen: p. se česa; — p. se pravice, ein Recht zur Geltung zu bringen suchen, Jurč.; p. se okrajšanega postopka, das abgekürzte Verfahren anwenden, DZ.; sich annehmen, sich befleißigen: p. se kake reči, Cig., Jan.; dobro se poprijemlje, er lernt gut, M.; p. se koga, sich jemandem zugesellen, Cig.; bolezen se poprijema (nimmt zu), Cig.
685. porę́nkəlj, -klja, m. der Knüttel, der Reitel, Cig., Valj. (Rad); — prim. porajtelj.
686. porenkljáti, -ȃm, vb. pf. = porajtljati, Cig., jvzhŠt.
687. poretljáti, -ȃm, vb. pf. = porajtljati, Z., BlKr.
688. poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
689. pósad, -sáda, m. 1) kraj, kjer so rastline posajene, Cig.; — 2) = ognjišče v kuhinji, (na katero kuharica lonce okoli ognja "posadi"), Celovška ok.; — 3) = nasad, der Ansatz des Getreides zum Dreschen, C.; — 4) die von einer Pause zur andern ununterbrochen fortgesetzte Arbeit im Bergwerke, die Schicht, V.-Cig.
690. poséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) nacheinander besiedeln: poseljena krajina, eine bewohnte Gegend, Vest.; — 2) p. se, nacheinander sich sesshaft machen: okolo mesta se p., Nov.
691. postrójati, -am, vb. impf. ad postrojiti; reparieren, Tolm.- Erj. (Torb.); (pravilneje: postrajati).
692. 1. pǫ́t, f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.- Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen ( fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras- Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj- Mik.; z ravnim potem, Trub.- Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potı̑, ogr.- Valj. [Rad]).
693. 1. pǫ́titi, -im, vb. impf. 1) p. koga, jemandem den Weg weisen, Cig.; — Weisungen geben, anleiten, belehren, C.; unterrichten, unterweisen, ogr.- C.; jaz sem ga dobro potil, ali ni me poslušal, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) p. se, sich auf den Weg machen, ogr.- C.; p. se v kraj (weg), C.; — 3) p. se, sich zurecht finden, begreifen, verstehen, ogr.- C.; — 4) = potovati: Izraelci so celih 40 let po puščavi potili, Škrb.
694. potoglàv, -gláva, adj. mit wackelndem Kopf einhergehend, wankenden Schrittes, Mik.; potoglavo kolo, t. j. takšno, ki je tako ohlapno nasajeno ali tako vegasto, da omahuje na vse kraje, kadar na osi teče, Erj. (Torb.), LjZv., Notr., Gor.
695. použı̑tək, -tka, m. der Genuss, C.; — der Verbrauch, der Consum, Cig., Jan.; kraji z večjim použitkom, DZ.
696. povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.- Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen ( fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen ( merc.), Jan., Cig. (T.).
697. požgár, -rja, m. kraj, kjer se je hosta požigala: na požgarju rada ajda raste, Gor.
698. prázen, -zna, adj. leer; p. sod, p. papir, prazna glava; prazni kraji, öde Gegenden; p. dobrega, Ravn.; — gehaltlos, schal; prazna pijača; prazna pesem; — nichtig, eitel; prazne besede, leere Worte; p. izgovor, eine leere Ausrede; prazna vera, der Aberglaube; p. up, eitle Hoffnung; p. strah, unbegründete Furcht; p. hrup, blinder Lärm; p. nič, eitel Nichts, Cig.; p. strel, ein blinder Schuss, Jan. (H.); ta je prazna, das sind faule Fische, Cig.; ni prazna, es ist nicht ohne, Cig.; — vergeblich; prazno pot storiti, Cig.; prazen udarec, ein Fehlstreich, Cig.; — vacant: prazno mesto; — prazni čas, die Muße, Cig., Jan.; prazna ura, die Freistunde, V.-Cig.
699. prážnjen, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: trije prážnjeni petki za sv. Jurijem, Npr. ( Vas Krn)- Erj. (Torb.); (pražnena srajca, Zv.).
700. prážnji, adj. festtäglich; pražnja obleka, das Feiertagsgewand; pražnje se obleči; — fein: pražnje predivo, platno, pražnja srajca; — pražnja moka, das Mundmehl, Z.
701. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
702. prebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.- Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Koborid- Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
703. precvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. 1) aufblühen, hervorblühen, Cig., ogr.- C.; — piskri precveto, die Töpfe werden (infolge der hindurchdringenden Nässe) schimmelig, C.; — hindurchdringen: pot mi je precvel skozi srajco, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = odcvesti, verblühen, M.; — 3) p. se, sich überblühen: drevo se je precvelo (= imelo je preveč cvetja), Cig.
704. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
705. predkosı̑łnica, f. = jed pred kosilom: predkosilnica se daje posebno tericam zjutraj zgodaj, Mik., Gor.
706. predvčę́ra, adv. = predvčeraj, Mur.
707. predvčę́rašnji, adj. = predvčerajšnji.
708. predvčę́rašnjim, adv. = predvčerajšnjim.
709. 2. prę́gniti, prę̑gnem, vb. pf. auseinander gehen: srajca je pregnila, SlGor.- C.; aufspringen (von Hülsen, Geschwüren. u. dgl.), C.
710. pregradíti, -ím, vb. pf. 1) (mittelst einer Scheidewand, eines Zaunes, einer Schranke, eines Dammes u. dgl.) abtheilen; hlev s steno, polje s plotom, vodo z jezom p.; z zaseko p. kaj, durch gefällte Bäume versperren, verhauen, Cig.; pregrajen svet, coupiertes Terrain, Cig.; — 2) hemmen, hindern, C.
711. prekàt, -káta, m. = pregraja, die Abtheilung, Notr.- Levst. (M.); spalni p., der Schlafalkoven, Levst. (Pril.); — die Kammer: tesni prekati parobroda, Zv.; parni p., die Dampfkammer ( phys.), Sen. (Fiz.); očesni, srčni p., die Augen-, Herzkammer, Cig. (T.), Erj. (Som.).
712. prekǫ́pən, -pna, adj. schneelos, Mik.; prekopno polje, prekopni kraji, Levst. (Zb. sp.); prekǫ̑pnọ = prekopnja, Levst. ( LjZv.).
713. prekopnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchthauen, aufthauen (vom Schnee), Cig., Jan., M.; Prekopnel je sneg, Levst. (Zb. sp.); — 2) vom Schnee befreit werden: Da bi skoraj vigred b'la, Da bi hribci prekopneli! Npes.- Kres.
714. prẹksȏłnčən, -čna, adj. der Sonne ausgesetzt, besonnt, sonnig: p. kraj, Cig.
715. premę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) durchmessen, vermessen, abmessen; na vse strani p. kaj; p. kraj, eine Gegend aufnehmen ( math.), Cig. (T.); z očmi p., absehen, Cig.; — 2) von neuem messen, ummessen, Cig.; — 3) p. se, = umeriti se, sich im Messen irren, sich vermessen, Cig.
716. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
717. prenę̑hati, -am, vb. pf. aufhören (bei voraussichtlicher o. möglicher Wiederkehr), eine Pause machen, aussetzen; mrzlica je prenehala včeraj, das Fieber ist seit gestern ansgeblieben, Cig.; bolezen je prenehala, die Krankheit hat nachgegeben, Cig.; p. z obravnavo, die Verhandlung abbrechen, Cig.
718. prepẹ́vati, -am, vb. impf. Lieder, Melodien u. dgl. singen; pesmi, psalme p.; ptiči nam žvrgole in prepevajo zjutraj, Ravn.- Valj. (Rad).
719. prepíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) mit dem Blasen durchdringen, durchblasen, durchwehen; burja nas je dobro prepihala; — durchschnauben: železnični vlak je tisoč milj prepihal, nk.; — 2) hinüberblasen: z enega kraja na drug kraj p., Cig.; = pihaje pregnati, verblasen, Cig.
720. 1. prepotíti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweiß verderben, durchschwitzen; p. srajco na hrbtu; — 2) p. se, ein Schwitzbad durchmachen, gehörig ausschwitzen.
721. preríti, -rı̑jem, vb. pf. 1) durchwühlen; svinje so vso zemljo po ograji prerile; krt je vso gredo preril; — palec je luknjo na črevlju preril, Jurč.; — durchstöbern, Cig.; — 2) p. množico, sich durch die Menge drängen, Cig.; — p. se, sich durchdrängen; — p. se, sich durchbringen: p. se skozi življenje, sich mühsam durchs Leben fortbringen, Cig., C.
722. prerojeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. prerajati, Jan.
723. prẹ́sẹka, f. 1) eine durchgehauene, gelichtete Strecke im Walde, der Durchhau; preseko izkrčiti v gozdu, LjZv.; — 2) die Hecke, lebendiger Zaun (besonders im Felde), C., Svet. (Rok.); vrabci trumoma letajo po presekah (preskah), Bes.; — 3) ein Graben zur Ansammlung von Wasser, Mik.; z. B. in Weingärten: trtje je po presekah razdeljeno, vanje mečejo rezje, BlKr.; — 4) das Querthal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 5) ein Fass mit großem, viereckigem Loche zum Überführen der gelesenen Trauben (menda zato, ker ima zgoraj doge presekane), C., BlKr.; — tudi: presẹ̑ka, Valj. (Rad).
724. preslẹ̑dək, -dka, m. die Unterbrechung der Spur, Z.; übhpt. die Unterbrechung im Raume, der Zwischenraum, die Lücke, V.-Cig., Jan., Rib.- M., nk.; p. med vrstama, Zv.; obgrajo na kratek p. prekiniti, Levst. (Cest.); rana s presledkom, eine überbrückte Wunde, Ljub.; — die Unterbrechung in der Zeit, Cig., Jan., C., nk.; igre so se vršile s kratkimi presledki, LjZv.; brez presledka, LjZv.; poljščini dati tri leta presledka, Levst. (Močv.).
725. prestı̑rati, -am, vb. impf. ad prestreti; ausbreiten, Habd., C.; svojo obleko na pot p., Trub.; Bele ruhe se prestirajo, Npes.-Vraz; — bedecken, Habd.; decken: mizo p., C.; Prestirajte hitro na mizice, Npes.-Vraz; — p. se, sich ausbreiten: naš narod prestira se daleko po svetu, C. ( Let.); — prim. prostirati.
726. prestrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. auffangen; p. koga, kaj; p. koga v naročje, Zv.; prestregli so ga roparji, Jurč.; p. žogo; pismo p., Cig., SlN.; svetlobni snopič s prizmo p., Žnid.; kaplje p. v kozarec, Zv.; — p. koga z očmi, jemandem mit den Augen begegnen, Cig.; — na uho vleče, kaj se govori onkraj seče: prestregla je vsako besedo, Str.; — pismeji so mu prestregli vsako besedo (griffen jedes Wort auf), Ravn.; — pot p., den Weg abschneiden, Cig.; — ins Wort fallen: uradnik ga prestreže rekoč, Zv.; — zuvorkommen: p. koga, Cig., Jan.; nevarnost p., C.; p. silo, eine Kraft paralysieren, Jan. (H.); — überraschen, ertappen, Mur., Cig., Jan., C.
727. pretı̑n, m. 1) die Scheidewand, Cig. (T.), Erj. (Som.); pretin pri orehu, Erj. (Torb.); — 2) die Abtheilung: steber je pregrajen v tri pretine ali prekate, Erj. (Izb. sp.); — hs.
728. prevàł, -vála, m. 1) der Umsturz, der Burzelbaum, Cig.; — 2) ( fig.) der Übergang, Cig.; der Umschwung, Cig., Jan., C.; — 3) = kraj, kjer se svet prevali: der Bergrücken, die Anhöhe, Jan., C., Dol.; der Rücken an einem Straßenquergraben, C.; — 4) der Abfall des Wassers von der Höhe, Cig.; der Katarakt, C.; die Stromschnelle, Jan. (H.), Št.
729. prevȃžati, -am, vb. impf. ad prepeljati, prevoziti; 1) hindurchführen; — p. se, hindurch fahren; — 2) an einen andern Ort führen oder fahren, überführen, transportieren; blago p. s kraja v kraj; ljudi črez reko p.; — p. se, über etwas fahren, überfahren ( intr.); črez reko se p.; — p. se, hin und her fahren: po morju se p., Cig.
730. pridrȗžnica, f. 1) die Gefährtin, Cig.; — das Kebsweib, C.; — 2) = podružnica, die Filialkirche, C.; die Filiale, Škrinj., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); gornji Vakuf je p. okrajni oblasti, Navr. (Let.).
731. prihrumẹ́vati, -am, vb. impf. ad prihrumeti: divji Turek je često prihrumeval v slovenske kraje, Let.
732. priigráti, -ȃm, vb. pf. 1) spielend kommen; — solze v oči priigrajo, Thränen treten in die Augen, Burg.; — p. se, spielend herankommen: valovi krotki so se priigrali, Str.; — 2) durch Spielen erwerben; erspielen, ertändeln; beim Spiel gewinnen; kar je priigral, je vse zopet zaigral.
733. prijázən, -zna, adj. freundlich; p. človek, prijazno vedenje; p. kraj.
734. prikázati, -žem, vb. pf. 1) zum Vorschein bringen, Z.; — (ein Theaterstück) aufführen, h. t.- Cig. (T.); — 2) schenken, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); da nam prave pobožnosti dar prikažeš, ogr.- Valj. (Rad); darbringen, opfern, ogr.- C.; — hvaležnost p., Dankbarkeit bezeigen, dobroto p., eine Wohlthat erweisen, ogr.- C.; — 3) p. se, zum Vorschein kommen, erscheinen; iz vode se prikaže glava; rajnik se mu je prikazal; — sich darstellen, Cig. (T.).
735. prirę̑dək, -dka, m. der Zuwachs an Thieren durch Zucht, Jan., Nov.- C.; imel bo lep priredek, LjZv.; pridelki in priredki domačega kraja, LjZv.
736. priríniti, -rı̑nem, vb. pf. 1) zur Stelle schieben, zuschieben, herzudrängen; — 2) sich drängend gelangen: p. do oltarja; tudi: p. se do oltarja; — 3) p. h kraju, k bregu, landen, Cig., DZ.
737. prislíniti, -slı̑nim, vb. pf. 1) mit Speichel ankleben, Cig.; — 2) p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, Cig., Jan.; schmeichelnd sich beigesellen: zapeljivec se pastirjem prislini, Slom.; — p. se kam, als Schmarotzer sich beigesellen, Cig.; (na svatovščino) se prislinijo vlačugarji od vseh krajev, Erj. (Izb. sp.); prislinjen, schmarotzerisch, Cig.
738. pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.- Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
739. príti, prídem, vb. pf. ankommen, kommen; prezgodaj p.; na pomoč p.; p. po kaj (koga), etwas (jemanden) holen kommen; pred koga p., vor jemandem erscheinen; — v leta p., alt werden; za dežjem pride solnce; kakor pride, wie es sich trifft; p. na koga, auf jemanden entfallen; v del p. komu, zutheil werden, Cig.; na svet p., zur Welt kommen; mej ljudi p. ( n. pr. o bankovcih), in Umlauf kommen, DZ.; na dan, na svetlo p., offenbar werden, zum Vorschein kommen; tudi: erscheinen (o knjigah); p. ljudem v zobe (na zobe, Erj. [Torb.]), in der Leute Mäuler kommen, sich zum Gerede machen; v navado p., üblich, Mode werden; — gerathen, p. komu v pest, v roke, in jemandes Gewalt gerathen; v zamero p., sich missfällig machen, in Ungnade fallen: p. na nič, na zadnjo zarezo, herabkommen; p. na kant, na boben, fallieren; — k sebi p., das Bewusstsein wieder erlangen, sich fassen; k pameti p., zum Gebrauche der Vernunft gelangen; p. čemu do dna, etwas ergründen, Cig. (T.); = do konca, do kraja p., Cig., Jan.; p. komu do živega, jemandem beikommen; na (v) misel p., beifallen, einfallen; kaj mu v glavo pride! was fällt ihm ein! Cig.; na hvalo, na dobro, v prid, prav p., zustatten kommen, frommen; prišlo mi je hudo, slabo, es ist mir übel geworden; p. ob kaj, "um" etwas kommen, es verlieren ( germ.).
740. pritísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) andrücken; prijatelja k sebi, puško k licu, k steni koga p.; p. se k zidu; p. se kam, irgendwo eine Unterkunft finden, Z., jvzhŠt.; p. pečat, kolek na pismo; p. komu zaušnico, einem eine Ohrfeige geben; — p. k bregu, h kraju, landen; — 2) einen Druck bewirken, drücken; p. kljuko; p. na kaj; roko, prst si p., sich die Hand, den Finger klemmen, einzwängen; p. se, sich klemmen; — zwingen: p. v delo, zu einer Arbeit anhalten, Levst. (Pril.); — p. koga; jemandem einen Schlag versetzen, Cig., C.; — pritisnjen = prismojen, hirnverbrannt, Ben.- Štrek. (Let.); — einen moralischen Druck, Zwang ausüben: p. koga; upniki so me pritisnili, Z.; — betrügen: p. koga, C.; — 3) sich herandrängen, herandringen; vsa množica je pritisnila: sovražniki pritisnejo od vseh strani; p. za kom, jemandem nachstürzen, nachdringen; — hereinbrechen, mit Macht eintreten, mraz, suša, bolezen pritisne; velika draginja pritisne, Ravn.; kadar sila pritisne, wenn die Noth eintritt; hujše p., sich verschlimmern.
741. pritóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) dazu einschenken; vode p. k vinu; — 2) heranrollen, p. se, rollend herankommen, Cig.; skale so se od zgoraj doli pritočile, Rut. (Zg. Tolm.); — 3) p. se, seine Zuflucht nehmen: k materi se pritočimo! Kast.; p. se (k) pomočnici, Jsvkr.
742. pritǫ̑žba, f. die Beschwerde; — der Recurs: p. na odlok, der Recurs gegen einen Bescheid, DZ.; pritožbo na kak ukrep položiti k politični oblasti, den Recurs gegen eine Entscheidung an die politische Behörde ergreifen, Levst. (Pril.); pritožba gre k okrajnemu oblastvu, teče do občinskega odbora, Levst. (Nauk); pritožbe zarad ničnosti se poprijeti, die Nichtigkeitsbeschwerde ergreifen, DZ.
743. pritrkávati, -am, vb. impf. anschlagen ( z. B. an die Thurmglocken beim Glockenspiel); — mit dem Stampfen begleiten: svatje so rajali ter pritrkavali ob tla, LjZv.; — p. na kaj, auf etwas pochen: rad je pritrkaval na troje zakladov, LjZv.; — p. komu, jemandem fortwährend beistimmen, Erj. (Izb. sp.).
744. privȃdba, f. die Angewöhnung, Jan.; p. kraju, die Acclimatisierung, Nov.; — die Abrichtung, Jan.; — die Bezähmung, Cig.
745. priváditi, -vȃdim, vb. pf. angewöhnen; p. otroka, da se zahvaljuje; p. konja na strel; p. koga k čemu; — zahm, kirre machen, Cig., Jan.; — p. se, sich angewöhnen; p. se čemu; službi se p.; tudi: p. se česa: p. se kraja, podnebja, dela; p. se na poletje, sich einsommern, Cig.; — p. se, heimisch werden: tukaj se ne morem p.
746. privíjati, -am, vb. impf. ad priviti; 1) hinzuwinden; hinzuwickeln; — 2) die Schraube anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — p. koga, jemanden in die Enge treiben, drängen; tako ga je privijal, da je skoraj vanj zlezel, Glas.
747. privíti, -víjem, vb. pf. 1) hinzuwinden, hinzuwickeln; — daranwickeln, anwickeln; — p. se kaki družbi, sich an eine Gesellschaft anketten, Cig.; — dazuschrauben, anschrauben, V.-Cig.; — 2) heranstürmen, Cig.; — p. se, sich entwindend hervorkommen: stok se je privil iz prsi, Let.; glas se je kakor vzdih od znotraj privil na jezik, Jurč.; — 3) ein wenig drehen, (die Schraube) anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — zwingen: p. koga, da kaj stori, Z.; — p. kake krajcarje, einige Kreuzer mühsam erwerben, Glas.
748. privrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) dazuwerfen, obenein daraufgeben, zugeben; še kak krajcar p.; iščite najprej nebeškega kraljestva, drugo vam bo privrženo, Z.; — 2)p. se, sich gesellen: Privrgo se mu goli potepuhi, Levst. (Zb. sp.); — 3) privržen, anhänglich, zugethan, geneigt, Cig., Jan., C.; ( rus.).
749. prizadẹ̑vək, -vka, m. 1) die veranlassende Ursache, V.-Cig.; — (za to) morajo večji prizadevki biti, Vod. (Nov.); — 2) die Bemühung, die Anstrengung, Cig., Jan., C.
750. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
751. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
752. províncija, f. pokrajina kot del države, die Provinz.
753. provincijalīzəm, -zma, m. pokrajinski izraz, der Provinzialismus, Jan., Cig. (T.), nk.
754. pȗlj, m. die Rauferei, C.; na pulj dati krajcarje (= tako da se za-nje pulijo), Notr.
755. pȗmpava, f. = popava, kompava, die Eberwurz (carlina acaulis), Jan.; Kjer sva lani rajala, Že raste letos pumpava, Npes.-Schein.
756. pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
757. rȃgəlščak, m. = rajičnica, vzhŠt.
758. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
759. rakı̑tnik, m. kraj, kjer rakite rasto, Cig.
760. rȃnjak, m. der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Jan., Vrt.; — tudi: die Zahnwurz (dentaria), (ranják), M., ("rajnek") Medv. (Rok.).
761. 2. rȃšpa, f. = rajšpa 2), Jan.
762. razdȃjən, -jna, adj. razdajni kraj, der Ausgabeort, DZ.
763. razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
764. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
765. rázən, -zna, adj. verschiedener Art, verschieden; v razne kraje pošiljati; na razne načine izkušati; — razno, = narazen, auseinander, Danj.- M., ogr.- C.; raziti se razno, Vrt.; po raznem, po razno, zerstreut: snopje še po raznem (po razno) leži, C.
766. razgradíti, -ím, vb. pf. zerstören: razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
767. razkrojeváti, -ȗjem, vb. impf. = razkrajati, Cig., Jan.
768. razlẹ́gati se, -lẹ̑gam se, vb. impf. ad razlegniti se; hallen, schallen, tönen; zjutraj in zvečer se petje psalmov razlega, Trav.- Valj. (Rad); veselje se razlega po širokem in dolgem, Ravn.; od treh strani se je razlegalo zvonjenje, Erj. (Izb. sp.).
769. 2. razmétati, -mę́čem, I. vb. pf. auseinanderwerfen; durcheinanderwerfen, zerwerfen; vso obleko r. po sobi; — zerstreuen; — vergeuden; vse imetje r.; — II. razmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad razmétati; auseinanderwerfen; Razmeta, razgraja, Vse tare pod pest, Vod. (Pes.).
770. raznolíčən, -čna, adj. verschiedenartig, Cig. (T.), LjZv., nk.; raznolične pokrajine, Navr. (Let.); ungleichartig: raznolična hribina, Erj. (Min.).
771. razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
772. raztəkníti, -táknem, vb. pf. 1) an verschiedenen Punkten hineinstecken: r. kole; — ausstecken ( z. B. ein Lager), Jan.; — 2) r. se, sich zerstreuen: raztekniti se po brlozih, Vrt.; razteknile so se kure po brajdah in po trtju, Levst. (Zb. sp.); vas ima trideset tod in tam raztaknjenih koč, Levst. (Zb. sp.).
773. razvojáčiti, -ȃčim, vb. pf. vojno krajino r., der Militärgrenze die militärische Verfassung nehmen, nk.
774. rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).

   1 75 175 275 375 475 575 675 775 875  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani