raj (201-300)

201. ogrȃjica, f. dem. ograja.
202. ogrȃjka, f. = ograjica, Raič ( Let.).
203. ogrȃjnica, f. ograjeno zemljišče, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
204. okràj, -krája, m. 1) der Landestheil: ves okraj je vinoroden, Slovan; der Bezirk, der District; sodnji (sodnijski) o., der Gerichtsbezirk, politični o., der politische Bezirk, nk.; — 2) der Rand, das Ufer, Mur., Cig.; — der Hutrand, die Krämpe, Cig., Valj. (Rad).
205. okrȃjčati, -am, vb. pf. mit einem Rande versehen, ausrändern, Cig.
206. okrȃjəc, -jca, m. 1) der Rand: o. želodca, der Magenrand, Cig.; das Gebräme, das Tuchende, Jan.; — die Hutkrämpe, Cig.; — = obod, die Zarge, Jan.; — 2) okrajci = okončine, die Extremitäten, Jan.
207. okrȃjək, -jka, m. 1) der Rand; der Randstreifen, Cig.; der mit Gras bewachsene Rand eines Ackers, Waldes, M., LjZv.; der Kleidersaum, Cig., Jan.; zlati o., die Goldborte, Cig.; ruta z okrajki, das Kantentuch, Cig.; — der Hutrand, die Krämpe, Jan.; = pl. okrajki: klobuk s širokimi okrajki, Pjk. (Črt.); — die Leiste am Tuche, die Sahlleiste, Cig.; — das Gesims, Cig., Jan.; — der Formsteg der Buchdrucker, Cig.; — o. (ladje), der Bord eines Schiffes, Šol.; — 2) okrajki, die Extremitäten eines Körpers, V.-Cig.
208. okrájən, -jna, adj. 1) Bezirks-; okrȃjni glavar; — 2) = obkrajen, Cig.; okrajna vožnja, die Cabotage, Cig.
209. okrajeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrajiti, Jan.
210. okrájevina, f. das Gebräme, Jan.; o. rane, die Lefze der Wunde, Cig.
211. okrájina, f. 1) der Ackerrain, Svet. (Rok.); — 2) der Grenzbezirk, Jan.; die Mark, Nov.; — 3) der District, Mur., Cig.; — die Umgegend, Vod. (Izb. sp.); — tudi: okrajína.
212. okrajinjàn, -ána, m. prebivavec kake okrajine, der Märker, Cig.
213. okrájiti, -krȃjim, vb. pf. verbrämen, C.; — kanten, Jan.
214. okrajna, f., Cig., Jan., pogl. okrajina.
215. okrȃjnik, m. 1) = okrajek, der Rand, Mur., Bas.; — das Gebräme, Mur.; — das Gesims, C.; — 2) die Thürpfoste, C.
216. okrajnocẹ́stən, -stna, adj. okrajnocẹ̑stni zaklad, der Bezirksstraßenfond, Levst. (Pril.).
217. okrajnosǫ́dən, -dna, adj. Bezirksgerichts-: okrajnosǫ̑dni okoliš, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
218. okrȃjšati, -am, vb. pf. ver-, abkürzen; okrajšano deljenje, abgekürzte Division, Cel. (Ar.).
219. okrajšȃva, f. die Kürzung, die Abkürzung, Jan.
220. okrajšávati, -am, vb. impf. = okrajševati.
221. okrȃjšba, f. die Kürzung, Jan.
222. okrȃjšək, -ška, m. eine abgekürzte Sache, die Abkürzung, Cig.; die Abbreviatur, Jan.; — die Synkope ( gramm.), Jan.
223. okrajševȃnje, n. das Kürzen, das Abkürzen; o. ulomkov, Cel. (Ar.).
224. okrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad okrajšati; kürzen, Abkürzungen vornehmen.
225. okrajšílọ, n. die Abkürzung: brez okrajšil pisati, DZ.
226. ọ̑nkraj, praep. c. gen. jenseits: o. potoka, o. groba.
227. ọ̑nkrajnji, adj. jenseitig, C.
228. osmrájati, -am, vb. impf. ad osmraditi, M.
229. ozgóraj, adv., Jan., Trub.- Mik., ogr.- M., pogl. odzgoraj.
230. pobirȃj, m. der Laufer (in der Musik), V.-Cig.
231. pobrȃjdati, -am, vb. pf. mit Rebenhecken versehen, Z.; — prim. brajda.
232. podkrȃjəc, -jca, m. der Unterrand der Muscheln, h. t.- Cig. (T.).
233. pòdokràj, -krája, m. der Unterbezirk, DZkr.
234. podrȃjičnica, f. škopa za pod rajico, ein kleines Gebinde Stroh (beim Dachdecken), C.; — prim. rajica.
235. podrȃjičnik, m. = podrajičnica, C.
236. podrȃjšati, -am, vb. pf. = 1. podražiti, Jan.
237. podrájtati, -am, vb. pf. = podračuniti, (bei der Rechnung) betrügen: p. koga, C.
238. pográjati, -am, -em, vb. pf. tadeln, rügen, Jan., C.
239. pograjkováti, -ȗjem, vb. impf. kleinweise einzäunen, C.
240. pókraj, praep. c. gen. neben, Cig., Jan., C.
241. pokrȃjək, -jka, m. der Rahmen, C.
242. pokrájən, -jna, adj. 1) Grenz-, Mur.; — 2) Seiten-: pokrȃjna ladja, das Seitenschiff (einer Kirche), Cig. (T.); pokrajno sorodstvo, die Seitenverwandtschaft, Cig. (T.).
243. pokrájina, f. 1) die Grenzscheide, Dict.; na pokrajini, an der Grenze, Dalm.; do potoka Javok, kateri je Ammonovih otrok pokrajina, Dalm.; črez ajdovske pokrajine pridigujoč, Krelj; Na kraj oblasti dunajske, Dol' na pokraj'ne ogrske, Npes.-K.; — das Grenzland, der Grenzbezirk, die Mark, Cig., Jan., Met.; — 2) der Landstrich, die Landschaft, Cig., Jan., nk.; in je nje pripeljal v svoje svete pokrajine, Dalm.; — die Provinz, das Nebenland, Cig., Jan., Cig. (T.); — tudi pokrajína, nk.
244. pokrájinski, adj. Provinzial-, Cig. (T.); tudi: pokrajı̑nski: pokrajinsko slikarstvo, die Landschaftsmalerei, Navr. (Let.).
245. pokrájinščina, f. der Provinzialismus, Cig. (T.).
246. pokrȃjšati, -am, vb. pf. abkürzen.
247. pokrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pokrajšati.
248. polukrȃjcar, -rja, m. der Halbkreuzer, Jan., nk.
249. 1. porájati, -am, vb. pf. ein wenig tanzen.
250. 2. porȃjati, -am, vb. impf. ad poroditi; gebären, nk.; p. se, geboren werden, entstehen, nk.
251. porájkəlj, -klja, m., Z., Kr., jvzhŠt., pogl. porajtelj.
252. porajkljáti, -ȃm, vb. pf., Z., Kr., jvzhŠt., pogl. porajtljati.
253. porájtati, -am, vb. pf. 1) = poračuniti; — 2) (tudi vb. impf.) berücksichtigen, beachten, sich kümmern; p. za kako reč; (— = marati: ne porajtam za to, ich mache mir nichts daraus).
254. porájtəlj, -tlja, m. das Knebelholz, der Bindstock, der Reitel, Cig., C., Dol.; — prim. porajtljati.
255. porajtljáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Reitel (einen Strick, eine Kette um einen Gegenstand) zusammenziehen, knebeln: p. kaj, Cig., Dol.; — prim. nem. Reitel.
256. porajtováti, -ȗjem, vb. impf. ad porajtati; Abrechnung halten; p. s kom, Cig.
257. postrȃjati, -am, vb. impf. ad postrojiti; nachdienen: posel postraja, to je služi nekaj dni črez svoje leto, da nadomesti, kar je med letom zamudil ( n. pr. z boleznijo), GBrda.
258. praj, adv. = pre (= pravijo): on je praj bolan, er soll krank sein, ogr.- C.
259. prájézik, -íka, m. die Ursprache, Cig. (T.), nk.
260. prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.- M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
261. prebrȃjati, -am, vb. impf. ad prebroditi, prebresti, C.
262. predpredvčę́rajšnjim, adv. vorvorgestern.
263. predsrȃjčnik, m. das Vorhemd, die Chemisette, Cig.
264. predvčę́raj, adv. vorgestern, Cig., Jan., Vrt.
265. predvčę́rajšnji, adj. vorgestrig.
266. predvčę́rajšnjim, adv. = pred včerajšnjim, vorgestern.
267. pregrȃja, * f. 1) die Scheidewand, Cig., Jan., C.; der (abtheilende) Zaun, Mur., Cig., C.; — die trennende Schranke, die Barriere, Cig., Jan.; pregraje v konjskih hlevih, Dol.; — die Verschanzung, C.; — 2) der abgetheilte Raum, ein mit Brettern abgesonderter Raum, der Verschlag, Cig.; pregrajen prostor v hlevu, kjer je tele, (prẹ́graja) Lašče- Erj. (Torb.).
268. pregrájanje, n. das Abtheilen durch eine Scheidewand; das Abzäunen.
269. pregrájati, -am, vb. impf. ad pregraditi.
270. pregrajeváti, -ȗjem, vb. impf. = pregrajati, Z., DSv.
271. prekrȃjati, -am, vb. impf. ad prekrojiti, Jan. (H.).
272. 1. prerȃjati, -am, vb. impf. ad preroditi, Cig., Jan., nk.
273. 2. prerájati, -am, vb. pf. durchtanzen: cele noči p., Jan.
274. prerȃjt, m. = preračun, Cig., Jan.
275. prerájtati, -am, vb. pf. = preračuniti; — p. se, = preračuniti se, Cig., Slom.- C.
276. presmrájati, -am, vb. impf. ad presmraditi, Z.
277. pribrȃjati, -am, vb. impf. ad pribrojiti, nk.
278. prigrájati, -jam, -jem, vb. pf. durch Tadel verleiden, Z.
279. prikrȃjək, -jka, m. der Rand (eines Hutes), Jan.
280. prikrájən, -jna, adj. am Rande befindlich, Rand-: prikrȃjne opombe, Randbemerkungen, Marginalien, Cig.
281. prikrȃjnica, f. die Randbemerkung, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.).
282. prikrȃjšanje, n. die Verkürzung; — die Schmälerung.
283. prikrȃjšati, -am, vb. pf. um etwas kürzer machen, ab-, verkürzen; pot p.; — schmälern, einschränken; p. pravice drugih, Cig.; — p. koga, jemandem einen Nachtheil zufügen, Cig.
284. prikrajšȃva, f. die Abkürzung, die Verkürzung, Jan.
285. prikrȃjšba, f. die Abkürzung, die Verkürzung, Mur., Jan.
286. prikrȃjšək, -ška, m. die Verkürzung, Cig., Jan.; računski p., der Rechnungsvortheil, Cel. (Geom.).
287. prikrajševȃnje, n. das Kürzen; — das Schmälern; — das Beeinträchtigen.
288. prikrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad prikrajšati.
289. prikrajševȃvəc, -vca, m. der Verkürzer, Cig.
290. prikrajševȃvka, f. die Verkürzerin, Cig.
291. prirájati, -am, vb. pf. = priplesati, Z.
292. prirȃjmati se, -a se, vb. pf. sich treffen, sich fügen; — prim. narajmati.
293. prirájtati, -am, vb. pf. = priračuniti.
294. razdrájsati, -am, vb. pf., pogl. razdrasati.
295. razgrȃja, f. 1) die Scheidewand, Mik.; — 2) das Poltern, das Toben, M.
296. razgrajáč, m. der Polterer, der Tumultuant.
297. razgrajáłən, -łna, adj. lärmend, Jan. (H.).
298. razgrájanje, n. 1) das Zerstören, C.; — 2) das Poltern, das Tumultuieren, das Wüthen.
299. 1. razgrájati, -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören ( bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
300. 2. razgrájati, -jam, -jem, vb. pf. discreditieren, Cig.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani