r (102496)

1. 1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
2. 2. rába, f. der Sumpfschachtelhalm (equisetum palustre), Kras- Erj. (Torb.); — ( die Quecke, Vrtov. [Vin.]).
3. rabȃdnica, f. tuja ovca na pašo vzeta, C., Z.
4. rabārbara, f. die Rhabarber (rheum palmatum), Cig., Jan., C.
5. rabāt, m. popustek, der Rabatt, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
6. rábəlj, -blja, (-bəljna), m. der Scharfrichter, der Henker; — prim. rablin.
7. rábəljski, adj. Scharfrichter-, Henker-.
8. rábəljstvọ, n. das Scharfrichteramt, Cig.
9. rábəljščina, f. das Henkergeld, Mur.- Cig.
10. rábən, -bna, adj. brauchbar, verwendbar, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), DZ.; diensttauglich, DZkr.
11. rabīnəc, -nca, m. judovski duhovnik, der Rabbiner, Jan., nk.
12. rabīnski, adj. rabbinisch, Cig., Jan.
13. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
14. ráblin, m. = rabelj, Meg.; on bo sam svoj rablin, Kast.- Valj. (Rad).
15. rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
16. rabljìv, -íva, adj. = raben, brauchbar, Jan.
17. 1. rabník, m. der Benützer, DZ.; der Gebrauchsberechtigte, DZ.
18. 2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
19. rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
20. rabočàn, -ána, m. = tlačan, Mur.
21. rabočánka, f. = tlačanka, Z.
22. rabočȃnski, adj. = tlačanski, SlGor.- C.
23. rabokùp, -kúpa, m. die Pachtung (conductio), Cig., nk.
24. rabokȗpəc, -pca, m. der Bestandnehmer, Cig., DZ.
25. rabokúpən, -pna, adj. Bestand-, Cig.; rabokȗpna pogodba, pravica, der Bestandvertrag, das Bestandrecht, DZ.
26. rabokȗpnik, m. = rabokupec, Cig., DZ.
27. rabokupnína, f. der Bestandzins, Cig.
28. rabokȗpščina, f. = rabokupnina, DZ.
29. raboprodȃja, f. die Verpachtung (locatio), Cig.
30. raboprodȃjən, -jna, adj. Bestand-, Cig.
31. raboprodȃvəc, -vca, m. der Bestandgeber, Cig., DZ.
32. rábot, f. = rabota, Mur.
33. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
34. rabọ̑tanje, n. die Leistung von Frohndiensten, Notr.; — das Arbeiten; svetno r., die weltlichen Beschäftigungen, Levst. (Zb. sp.).
35. rabọ̑tar, -rja, m. der Frohnarbeiter, Cig.
36. rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
37. rabọ̑tən, -tna, adj. 1) Frohn-, Cig., Jan.; — trudna ino rabotna reč je, es ist ein mühsam Ding, Krelj; — 2) frohnpflichtig, Jan.; — 3) mechanisch, gedankenlos, Cig., Jan., C.
38. rabotíti, -ím, vb. impf. = rabotati, Mur.
39. rabotníca, f. die Frohnarbeiterin, Mur.
40. rabotník, m. der Frohnarbeiter, Mur., Cig., Jan.
41. rabotnína, f. das Frohngeld, Cig., Jan.
42. rabọ́tovina, f. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), Postojna- Erj. (Torb.).
43. rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
44. rabozę̑ł, -la, m. der Honigklee (melilotus officinalis), Zemon pri Notr. Bistrici- Erj. (Torb.).
45. rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
46. rabúda, f. = rabud, das Gestrüpp, C.; — das Anschwemmicht, Z.
47. rabȗdje, n. coll. = rabud, C.
48. rabȗka, f. das Getümmel, der Lärm, der Auflauf, Mur., Cig., Jan., C., nk.
49. rabulína, f. neka trta: der Kölner, Vrtov. (Vin.).
50. rabȗra, f. die Nachlese, Z., Zora.
51. raburáč, m. der Nachleser, Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
52. rabúranje, n. = paberkovanje, Mur.
53. rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.- Kres.
54. rabȗrəc, -rca, m. = paberkovavec, C.
55. rabúriti, -ȗrim, vb. impf. patscheln: po vodi r., C.
56. rabȗrka, f. = paberkovavka, C.
57. rabúš, m. die Hauhechel (ononis spinosa), SlGor.- Erj. (Torb.); (raboš, C.).
58. rabútati, -am, vb. impf. = klatiti: sadje r., Kr.
59. ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.- Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
60. racák, m. der Enterich, Mur., Valj. (Rad).
61. racáti, -ȃm, vb. impf. = kakor raca hoditi, watscheln, V.-Cig., Jan., Šol.; otrok raca, Dol.
62. racijonālən, -lna, adj. umen, rationell, Cig. (T.), nk.
63. rȃcman, m. der Enterich.
64. rȃč, m. kraljevski r. (placetum regium), Cig. (T.), Nov.- C.
65. rȃčar, -rja, m. der Rohrgeier, Levst. (Nauk); die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.).
66. račè, -ę́ta, n. das Entenküchlein.
67. rȃčəc, -čca, m. = raček, Valj. (Rad).
68. rȃčək, -čka, m. dem. rak, Valj. (Rad).
69. ráčenje, n. der Wille, C.; poleg tvojega račenja, kajk.- Valj. (Rad); die Neigung, die Lust, ogr.- C.
70. 1. ráčica, f. dem. raca; das Entchen.
71. 2. račíca, f. das Krebsweibchen, Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad).
72. račìč, -íča, m. dem. rak; 1) das Krebschen; — 2) die Garneele (palaemon squilla), Jan., Erj. (Z.).
73. račı̑gla, f. neka vinska trta, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
74. račílọ, n. die Krebsreuse, Mur., Cig., Jan.; = sak za račjo lov, vzhŠt.
75. račı̑telj, m. der Gönner, LjZv.
76. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
77. 2. ráčiti, -im, vb. impf. = rake loviti, Z.
78. rȃčjak, m. 1) der Entenkoth, Cig., Jan.; — 2) račják, der Entenstall, Cig., Jan.
79. 1. rȃčji, adj. Enten-; račje meso.
80. 2. rȃčji, adj. Krebsen-; račja kuga; račja lov, Jurč., Erj. (Izb. sp.); otroci imajo račje želodce, Dol.
81. račljìv, -íva, adj. lieb, angenehm, wünschenswert, vzhŠt.- C.
82. 1. rȃčnica, f. die Krebsreuse, vzhŠt.- C.
83. 2. rȃčnica, f. der Entenpfuhl, Cig.
84. rȃčnik, m. 1) der Entenstall, Cig.; — 2) = racman, Guts.
85. račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.
86. račúnanje, n. das Rechnen; r. iz glave, das Kopfrechnen, Cig. (T.); = r. na pamet, Cel. (Ar.); = izustno r., Cig. (T.); r. s pismeni, die Buchstabenrechnung, Cig. (T.).
87. račȗnar, -rja, m. der Rechner, Mur., Cig., Jan.; umetni r., der Rechenkünstler, Erj. (Izb. sp.); — der Rechnungsführer, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.
88. račȗnarica, f. die Rechnerin, Cig., Jan.
89. računáriti, -ȃrim, vb. impf. Rechnungen machen: r. s čiričarami in rogovilami, Erj. (Izb. sp.).
90. račȗnarstvọ, n. die Rechnungswissenschaft, Cig. (T.); — die Rechnungsführung, Cig., C., DZ.
91. račúnati, -am, vb. impf. = računiti.
92. račúnavəc, -vca, m. der Rechner, Cig.
93. račúnavka, f. die Rechnerin, Cig.
94. račȗnək, -nka, m. dem. račun; — das Conto, DZ.
95. račȗnica, f. das Rechenbuch, Jan., Cig. (T.), nk.
96. računíšče, n. der Rechnungshof, DZ.; vrhovno r., der oberste R., DZ.
97. račúniti, -ȗnim, vb. impf. rechnen.
98. računodȃvəc, -vca, m. der Rechnungsleger, Cig., Jan., DZ.
99. računopreglę̑dnik, m. der Rechnungsrevisor, DZ.
100. računoslǫ̑vje, n. = matematika, Jan.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani