r (97.597-97.696)

97597. zahlǫ̑pka, f. das Ventil, Mur.- Cig., C.; — prim. zaklopka.
97598. zahlópniti, -hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) zuklappen, Mur., Cig.; pokrov je zahlopnil, Cig.; — z. se, sich verschnappen, Mur.; — 2) ( trans.) abschnappen, Mur., Cig.
97599. zahlúpniti, -hlȗpnem, vb. pf. (vom Dampf) ersticken, V.-Cig., Jan.; — prim. zahlipniti 2).
97600. zahmàn, adv. vergebens, Jan., ogr.- C., Mik., Navr. (Let.); — pogl. zaman.
97601. zahòd, -hǫ́da, m. 1) der Untergang (der Sonne): solnčni z.; — der Westen; proti zahodu; — 2) der Irrgang, die Verirrung, Cig.; — die Abschweifung, die Episode, Cig. (T.); — 3) der Umweg, Cig. (T.), Mik.; v zahod biti, abwegsam, abgelegen sein, Cig.; ta pot je preveč v zahod, BlKr.- C.; četrt ure v zahod, BlKr.; — 4) die Retirade, der Abort, Dict., V.-Cig., C., Erj. (Min.), DZ., Nov., Levst. (Pril.), Zora; — 5) die Einkehr: zahod imeti kje, t. j. imeti znance ali prijatelje, h katerim more človek potujoč zahajati, Dol.; sploh = kraj, kamor kdo zahaja, C.; tja je imel zahod ves ta čas = tja je zahajal, Let.; ako boš imel kaj zahoda v trg, wenn du einen Gang nach dem Marktflecken haben wirst, Svet. (Rok.); — kraj, kamor divjačina rada zahaja, das Lager (des Wildes), Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Zuflucht: z. pravici, SlN.; — tudi: záhod, -hǫ́da, Valj. (Rad), Dol. in záhod, ogr.- Valj. (Rad).
97602. zahǫ̑dək, -dka, m. der Abweg, der Irrweg, Cig., Jan.; — der Fehltritt, Cig., Fr.- C.
97603. zahǫ́dən, -dna, adj. 1) westlich, West-; zahǫ̑dna meja; — 2) episodisch, Cig.; excursiv, Cig. (T.); — 3) zahodno mi je = v zahod mi je, es ist mir abwegsam o. aus dem Wege, Cig.
97604. zahodíšče, n. der Westpunkt, der Abendpunkt, Cig. (T.), Jes.
97605. zahóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) zutreten: krtino z., durch Treten eben machen, Cig.; — 2) durch Herumgehen verlieren, verwandern, Mur., Cig.; leto sem zahodil, M.; čas, dan z., ogr.- Let.; — tele z.: krava je tele zahodila, ako ga nema v tretjem letu, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) z. se, sich verirren, M.; — 4) einen Gang machen: nekam sem bila zahodila, jvzhŠt.
97606. zahodljìv, -íva, adj. irrgängig: z. vrt, ein Irrgarten, Guts.- Cig.
97607. zahǫ̑dnica, f. 1) der Fußsteig, Valj. (Rad); — 2) = krava, ki je tele zahodila, Tolm.
97608. zahǫ̑dnik, m. der Westwind, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
97609. zahodnják, m. 1) = zahodnik, Cig., C., Vrt.; — 2) der Irrgarten, das Labyrinth, Cig., Jan.; — 3) der Leibstuhl, DZ.
97610. zahohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. laut auflachen, Jan.; = z. se, Cig.
97611. zahomotáti, -ȃm, vb. pf. verwickeln, verwirren; z. se, sich verwickeln, sich verwirren; konci (der Zwirn) so se mi zahomotali, BlKr.; z. se v zanke, Ravn.
97612. zahotẹ́ti, -hǫ́čem, vb. pf. wollen: osoda je zahotela, Zora; — zah(o)telo se mi je česa, es gelüstete mich nach einer Sache, Jan.; zah(o)telo se mi je jesti, Cig.
97613. zahtẹ́ti, zahǫ́čem, vb. pf. = zahoteti, Cig. (T.), Jan.
97614. zahtẹ̀v, -htẹ́va, m. = zahteva, nk.
97615. zahtẹ̑va, f. das Verlangen, die Forderung, Jan., C., DZ., nk.
97616. zahtẹ́vanje, n. das Begehren, die Forderung, Cig., nk.
97617. zahtẹ́vati, -am, vb. impf. ( pf.) ad zahoteti; 1) verlangen, fordern: z. od koga kaj, Cig., Jan., nk.; z. česa: z. ustnega posvetovanja, DZ.; — 2) zahteva se mi, die Lust wandelt mich an, Cig.
97618. zahtẹvȃvəc, -vca, m. der Forderer, der Postulant, Jan. (H.).
97619. zahtẹ̑vək, -vka, m. 1) die Forderung, das Petitum, Cig., Jan.; tožbeni z., das Klagebegehren, DZ.; der Forderungssatz ( math., phil.), C., Cig. (T.); — 2) das Erfordernis, Cig. (T.), Nov.- C.
97620. zahtẹ́vən, -vna, adj. 1) Forderungs-: zahtẹ̑vni rek, der Heischesatz, Cig. (T.); — 2) begierig, anspruchsvoll, Jan.
97621. zahtẹ́vnost, f. die Begehrlichkeit, Jan. (H.).
97622. zahudíčati, -am, vb. pf. einen Fluch mit dem Worte "hudič" aussprechen, Kr.
97623. zahudičeváti, -ȗjem, vb. pf. = zahudičati, Mur., Met.; kadar je pa zahudičeval, tačas so se ga bali starci in otroci, Jurč.
97624. zahudíti se, -ím se, vb. pf. sich ereifern, Cig.; z. se nad kom, Cig.; schlimm werden: le časih se je zahudila in pregnala ptiče, Glas.
97625. zahȗkati, -kam, -čem, vb. pf. einen Hauch thun, hauchen: v roko z. od mraza, Z., Levst. (M.).
97626. zahúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) zurückbiegen: konj ušesa zahuli, Fr.- C.; — 2) zahuljen, gebeugt: zahuljeno hoditi, Mik.; — hämisch, Cig.
97627. zahȗskati, -am, vb. pf. verhetzen, Cig.
97628. zahvȃla, f. die Danksagung, der Dank; to imaš za zahvalo! das hast du zum Danke dafür!
97629. zahváłən, -łna, adj. 1) Dank-: zahvȃłna pesem, das Danklied; zahvalna žrtev, das Dankopfer, Cig. (T.); zahvalno pismo, das Dankschreiben; — 2) dankbar, Mur., Cig., Jan., Zora; — 3) zahvalno pismo, der Verzichtschein, Soška dol.- Erj. (Torb.).
97630. zahvalę́žən, -žna, adj. = hvaležen, dankbar, Mur., vzhŠt.
97631. zahvalibọ̑gca, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
97632. zahvalı̑təv, -tve, f. die Danksagung; — das Dankamt, Cig.
97633. zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.- Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.- C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.- Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.
97634. zahváljati, -am, vb. impf. ad zahvaliti, Jan., nk.
97635. zahvaljevȃnje, n. die Dankeserklärung(en), Cig.
97636. zahvaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zahvaliti.
97637. zahvȃłnica, f. das Danksagungsschreiben, Cig. (T.); die Dankadresse, Jan.; — das Dankgebet, Cig.
97638. zahváłnost, f. die Dankbarkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad).
97639. zahvȃłščina, f. der Dank, Nov.- C.; das Dankopfer, Cig., Jan., Ravn.
97640. zaı̑dək, -dka, m. die Verirrung, Ravn.- Valj. (Rad).
97641. zaihtẹ́ti, -ím, vb. pf. aufschluchzen.
97642. zaimę̑, -ę̑na, n., Mur., Cig., pogl. zaimek.
97643. zaı̑mək, -mka, m. das Fürwort, das Pronomen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
97644. zaimę̑nica, f. = zaimek, Cig. (T.).
97645. zaimę̑ničən, -čna, adj. = zaimkoven, pronominal, Cig. (T.).
97646. zaimę̑nski, adj. = zaimkoven, Cig., Jan.
97647. zaı̑mkovən, -vna, adj. pronominal, Cig. (T.).
97648. zaískati, -ščem, vb. pf. z. kaj, etwas verlangen, Vrt.; zaišče, da mu plača, Levst. (Zb. sp.); einholen, DZ.
97649. zaı̑stino, adv. t. j. za istino, wirklich, in der That, Mur., C.; im Ernst, ("zaisno") jvzhŠt.; — zwar, C.; — prim. istina.
97650. zaı̑stọ, adv. fürwahr, Nov.; traun, Jan.; — hs.
97651. zaíti, zaídem, ( zájti, zájdem), vb. pf. 1) untergehen; solnce je zašlo; — 2) irre gehen, abirren; otroci so zašli v gozdu; z. s pravega pota; lepa beseda ne zaide = ein gutes Wort findet eine gute Statt, Cig.; nobena prošnja ne zaide, es bleibt keine Bitte unerhört, Cig.; molitev zaide (ist fruchtlos), Ravn.- C.; z. od svoje stvari, vom Gegenstande abschweifen, Levst. (Nauk); — gerathen; z. med razbojnike; v vse ude mi je zašlo, es liegt mir in allen Gliedern, Cig.; — 3) treffen, finden: da ga živega zaidemo, ogr.- C.; zašlo me je = zadelo, zalezlo me je, Fr.- C.; — 4) še zajde, es geht noch an, M., C.; = še se zajde, Cig., Dalm., jvzhŠt.; še bi se zašlo, Kast.; (menda nam. izajde = izide); — Vam zvedet' se zajde (kommt zu?), Kaj blazega 'mam, Vod. (Pes.).
97652. zája, f. die Häsin, Rogatec ( vzhŠt.)- C.
97653. zajȃhati, -ham, -šem, vb. pf. z. kaj, sich auf einen Gegenstand rittlings setzen; z. konja, osla, vejo, das Pferd, den Esel besteigen, sich auf einen Ast rittlings setzen.
97654. zajámčiti, -jȃmčim, vb. pf. verbürgen, nk.; — prim. jamčiti.
97655. zajȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. anfangen zu jammern; aufjammern.
97656. zȃjče, -eta, n. das Häschen, Mur., Štrek.; Prišel je zajec z zajčeti, Npes.-K.
97657. zȃjčək, -čka, m. dem. zajec; 1) das Häschen; domači z., das Kaninchen, Cig.; zajčki krmo sušijo (von den Federwolken am Himmel), jvzhŠt.; morski z., der Seehase (aplysia depilans), Erj. (Z.); — 2) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Tuš. (R.); — pl. zajčki, der Korallenschwamm, Cig.
97658. zajčetína, f. das Hasenfleisch, Kres.
97659. zȃjčevina, f. das Hasenfleisch; — der Hasenbalg.
97660. zajčíca, f. = zajka, Mur.
97661. zȃjčina, f. = zajčevina, Cig., Lašče- Levst. (M.).
97662. zȃjčjak, m. 1) klobuk iz zajčje volne, Savinska dol.- Pjk. (Črt.); za kosmate zajčjake že malokdo ve, Zv.; — 2) der Hasenkoth.
97663. zȃjčji, adj. Hasen-; zajčja dlaka, koža.
97664. zȃjčnik, m. coll. das Hasenschrot, Jan.; (= zajčniki, Cig.).
97665. záje, f. pl. 1) der Anger hinter dem Wohngebäude, C.; — 2) das Hintergetreide, Mik.
97666. zȃjəc, -jca, m. 1) der Hase; poljski z., der gemeine Hase (lepus timidus), planinski z., der Schneehase (lepus variabilis), domači z., das Kaninchen (lepus cuniculus), Erj. (Ž.); — z. skakač, der Springhase (pedetes caffer), Erj. (Z.); — v tem grmu z. tiči = hier liegt der Hund begraben; meni filozofija pa zajcu boben, (ich bin zur Philosophie gar nicht geeignet), Zv.; — 2) ein Werkzeug, um daran die Stiefel auszuziehen, der Stiefelknecht; — 3) der Nasenkeil (der Seiler), Cig.; — 4) das Rückenstück (von einem geschlachteten Thier), Cig., C.; dal mi je mesa v zajcu, Idrija- Erj. (Torb.); — 5) neka goba, LjZv.
97667. zaję́cati, -ję̑cam, vb. pf. 1) z. na koga, jemanden anstottern, Cig.; — 2) aufächzen, Kr.; kaj bo, kaj bo! zajecal je nekolikokrat, LjZv.
97668. zajecljáti, -ȃm, vb. pf. stotternd zu reden anfangen, stotternd etwas vorbringen; z. na koga, jemanden anstottern, Cig.
97669. zaję́čati, -ím, vb. pf. aufjammern, aufächzen; zaječi, kakor bi na šivanko sedel, ZgD.
97670. zajẹ̑d, f. ein schmaler Meerbusen (Fjord), Šol.
97671. zajẹ̑da, f. die Bergkluft: holm, ki ga od vrha do vznožja cepi strašna zajeda, Bes.; — der Einschnitt des Meeres in das Land, Cig. (T.).
97672. zajẹ́dałən, -łna, adj. Schmarotzer-, parasitisch, nk.
97673. zajẹ́dalica, f. das Bauchgrimmen, Celjska ok.- C.
97674. zajẹ́danje, n. das Gebeiße, Cig.; ( prim. zajedati).
97675. zajẹ́dati, -am, vb. impf. ad zajesti; 1) z. koga, beim Essen zu verdrängen oder ihm zuvorzukommen suchen, so dass er zu kurz kommt, Cig., C.; ( fig.) jemanden in seinen Rechten verkürzen, Fr.- C.; — 2) durch Essen verbrauchen, verzehren, verprassen, Cig.; — 3) hineinbeißen, M.; zajeda me, ich habe Bauchgrimmen, Celjska ok.- C.; — zajeda mi kaj, es wurmt mich etwas, Glas.; — als Schmarotzerpflanze an anderen Pflanzen wachsen, C.; ta rastlina ne zajeda drevesa, Zv.; — 4) mit beißenden Worten necken, Cig., M., Ip.; chicanieren, Jan.; — 5) z. se, sich einfressen, Z.; morje se zajeda v suho zemljo (bildet Einbuchtungen), Jes., Zora.
97676. zajẹ́dav, adj. parasitisch, Jan.
97677. zajẹ́davəc, -vca, m. 1) der Parasit, Bes.; dom se napolni s smešničarji, hotnicami in zajedavci, LjZv.; — zajedavci, die Parasiten ( zool.), Cig. (T.); — 2) ein bissiger Mensch, Valj. (Rad); — 3) der Verzehrer, Cig.
97678. zajẹ́davica, f. das Bauchgrimmen, Cig., C.
97679. zajẹ́davka, f. 1) die Schmarotzerpflanze, Cig., Jan., Cig. (T.); zajedavke (orobancheae), Tuš. (B.); — 2) die Verzehrerin, Cig.
97680. zajẹ̑dəc, -dca, m. = zajedavec, Cig.
97681. zajẹ́dən, -dna, adj. = zajedav, schmarotzerisch, Šol.; zajedna kopriva, die Schmarotzernessel, Cig.
97682. zajẹ̑dki, m. pl. = kar voda zemlje zajeda, C.
97683. zajẹdljìv, -íva, adj. bissig, anzüglich, Cig., Jan.; zajedljive besede, Cig., M.; zajedljiv jezik, Vrtov. (Sh. g.).
97684. zajẹdljívost, f. die Anzüglichkeit, Jan.
97685. zajẹ̑dnica, f. das Schmarotzerthierchen, C., Nov.; — die Schmarotzerpflanze, Cig.
97686. zajédnọ, adv. zugleich, Mur., Cig., Jan.; zusammen, C.; beisammen, Cig., Jan.; pojdeva z., LjZv.; — hs.
97687. zaję́kniti, -ję̑knem, vb. pf. aufschreien, Svet. (Rok.).
97688. zájəm, -jma, m. die Anleihe, das Anlehen, Št.- Cig., Jan., Cig. (T.), C.; državni z., das Staatsanlehen, Cig. (T.); posilni z., das Zwangsanlehen, Cig., DZ.; loterijski z., das Lotterieanlehen, DZ.; zajma nihče rad ne vrne, Fr.- C.; v z. vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, borgen, Cig., Slom.- C., Fr.- C.; = na z. vzeti, dati, Cig., Fr.- C.; — der Vorschuss, DZ.; poštni z., der Postvorschuss, DZ.; — (zajèm, -ję́ma, Jan.).
97689. zajẹmáč, m. das Schöpfgefäß, die Schöpfgelte, Cig., C.; — der Schöpfeimer: z. mu je v štirno padel, jvzhŠt.
97690. zajẹmáča, f. der Schöpflöffel, Fr.- C.
97691. zajẹmáłən, -łna, adj. zum Schöpfen dienend: zajẹmȃłnọ kolo, das Schöpfrad, DZ.
97692. zajẹ̑malica, f. 1) der Schöpflöffel, Blc.-C.; — 2) der Schöpfeimer, Fr.- C.
97693. zajẹmalíšče, n. der Schöpfplatz, V.-Cig., Fr.- C.
97694. zajẹmȃłnica, f. der Schöpflöffel, DZ.
97695. zajẹmálọ, n. das Schöpfzeug, Cig.
97696. zajẹ̑manje, n. das Schöpfen.

   97.097 97.197 97.297 97.397 97.497 97.597 97.697 97.797 97.897 97.997  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani