r (97.197-97.296)

97197. začəbljáti, -ȃm, vb. pf. 1) verflüstern, verkosen: čas z., Cig.; — 2) z. komu kaj, jemandem etwas zuraunen, Cig.
97198. začebúliti, -ȗlim, vb. pf. zwiebeln, Jan. (H.).
97199. začečkáti, -ȃm, vb. pf. 1) mit Kritzeleien, Klecksen verdecken, verkritzeln, Cig.; — 2) hineinklecksen: z. kaj v knjigo, Cig.; svoje ime pod kaj z. (unterschmieren), Cig.; — 3) durch Kritzeln verbrauchen, verklecksen: dokaj črnila z., Cig.
97200. začéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. = začesniti, Nov.- C.
97201. začę́liti, -im, vb. pf. am Ende glatt beschneiden: ( n. pr. odlomljeno ali odkrhnjeno palico na koncu z nožem gladko prirezati), Lašče- Erj. (Torb.); tudi = malo na okroglo prisekati, Svet. (Rok.), Dol.; z. ali okrožiti petne konce podkovi, Levst. (Podk.); — ( pren.) einen entsprechenden Abschluss geben: povest z., Levst. (Zb. sp.).
97202. 1. začę̑lje, n. die Hinterseite ( arch., opp. pročelje), h. t.- Cig. (T.).
97203. 2. začę̑lje, n. = začetek: z. sveta, Levst. ( LjZv.).
97204. začę̑łnik, m. = ob debelem koncu odsekan košček debla, Dol.
97205. začenčáti, -ȃm, vb. pf. durch Plaudern versäumen, verschwatzen: čas z.
97206. začẹnjáłən, -łna, adj. Anfangs-: začenjȃłni glagol, das Inchoativum, (začin-) Jan.
97207. začẹ̑njanje, n. das Anfangen.
97208. začẹ̑njati, -am, vb. impf. ad začeti; anfangen; vse začenja, pa nič ne skonča; — z. se, den Anfang nehmen, beginnen.
97209. začẹnjȃvəc, -vca, m. der Beginner, der Anfänger, Mur., Cig.
97210. začẹnjȃvka, f. die Beginnerin, die Anfängerin, Mur., Cig.
97211. začépiti, -čę̑pim, vb. pf. mit einem Zapfen verstopfen, verzapfen, Cig., Jan., C.; cev z., Cig.; cev z. s palcem, Vrt.
97212. začepljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad začepiti, (-povati) Jan.
97213. začépniti, -čę̑pnem, vb. pf. = začepiti, Jan. (H.).
97214. začésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen verdecken, Cig.
97215. začȇsək, -ska, m. die Nagelwurzel, Fr.- C.
97216. začésniti, -čę̑snem, vb. pf. einen schadhaften Riss in eine Sache machen; z. se, einen schadhaften Riss bekommen.
97217. začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.
97218. začę̑telj, m. = začetnik, ogr.- C.
97219. začę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Cig., Jan., nk.; začetno pisme, der Anfangsbuchstabe, die Initiale, Jan., Cig. (T.); = začetna črka, Cig.; začetna šola, die Elementarschule, nk.
97220. začę̑təv, -tve, f. = začetek, Ravn.- Valj. (Rad).
97221. začę́ti, začnèm, (záčnem), vb. pf. anfangen, beginnen; z. pijančevati; začelo je goreti; den Anfang machen: nihče neče z.; kdor je začel, naj dokonča; začę́ti kaj: z. vojsko s kom, jemanden bekriegen; z. kupčijo, ein Geschäft eröffnen; z. pravdo, einen Process zu führen anfangen; — z. se, den Anfang nehmen; kadar se začne spomlad, wenn der Frühling anbricht; kadar se vojska začne, wenn ein Krieg ausbricht; maša se je že začela, die Messe hat schon begonnen; tako se je začela nova šega, so entstand die neue Sitte.
97222. začę́tje, n. = začetek, der Beginn, Mur., Cig., Jan.; začetje napuha je ustop od Boga, Ravn.- Valj. (Rad).
97223. začę́tnica, f. 1) die Anfängerin; — 2) die Urheberin, die Gründerin, Mur., Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), nk.; — 3) = začetna črka, der Anfangsbuchstabe, Cv.
97224. začę́tnik, m. 1) der Anfänger; — 2) der Urheber, der Gründer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
97225. zači, adv., pogl. zdači, C.
97226. začı̑mba, f. das Fett zum Schmalzen der Speisen, Mur., Cig., jvzhŠt.; übhpt. alles, womit die Speisen gewürzt werden, die Würze, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr.- C.; pivna z., die Bierwürze, DZ., záčimba, jvzhŠt., ogr.- Valj. (Rad).
97227. začímən, -mna, adj. vermöglich, Cig., Jan., M.; začimni ljudje, vermögliche Leute, Savinska dol.; — vermögend, fähig: beseda, ki je naše duše začimna rešiti, Ravn.; z. nebeškega veselja, Ravn.; — prim. za čim (pod: za I. C. 5).
97228. začìn, -čína, m. = začimba, Habd.- Mik., Hal.- C.
97229. začı̑na, f. = začimba, Mur.
97230. začı̑nək, -nka, m. = začimba, C.
97231. začíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) (eine Speise) abfetten, abschmalzen, (vermachen), Mur., Cig., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; nima s čim začiniti si skuhe, jvzhŠt.; — würzen, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.; z. s čebulo, Cig.; z. s soljo, ogr.- C.; kadar pak sol vek izgubi, s čim to bote začinili? Trub.; dobro začinjen, würzereich, Cig.; — tudi: začiníti, jvzhŠt., ogr.; — 2) z. komu, jemanden verhexen, Jan. (H.).
97232. začinjálọ, n. = začimba, ogr.- C.
97233. 1. začínjati, -am, vb. impf. ad začiniti; (die Speisen) abfetten, schmalzen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — würzen, Jan.; ( fig.) povest z zdravim humorjem z., Cig. (T.).
97234. 2. začı̑njati, -am, vb. impf. = začenjati, Mur., Mik.
97235. začinjávati, -am, vb. impf. = 1. začinjati, ogr.- C.
97236. začinjȃvəc, -vca, m. der Würzer, Cig.
97237. začítati se, -am se, vb. pf. sich hineinlesen: z. se v kaj, Cig.
97238. začı̑vkati, -am, vb. pf. zu piepen anfangen; einen Pieplaut hören lassen.
97239. začofáti, -ȃm, vb. pf. patschend bewerfen (mit Koth, Mörtel u. dgl.), Z., Npes.-Vraz.
97240. začȗd, m. die Verwunderung, Cig. (T.).
97241. začȗdba, f. die Verwunderung, Cig.
97242. začudénje, n. = začudba.
97243. začúditi se, -čȗdim se, vb. pf. sich verwundern, erstaunen; z. se komu, čemu, (über jemanden, über etwas), Cig.; tudi: z. se nad kom, nad čim, Cig.; z. se česa, Dalm.- C.; začudivši se (vprašati), verwundert (fragen), Jan.
97244. začúdovati se, -ujem (-ovam) se, 1) vb. pf. = začuditi se, Dol., jvzhŠt.; — prim. čudovati se; — 2) vb. impf. ad začuditi se: začudováti se, -ȗjem se, Jan.
97245. začȗt, m. die Wahrnehmung, Cig.
97246. začȗtək, -tka, m. = začut, Z.
97247. začútən, -tna, adj. wahrnehmbar, Nov.
97248. začuténje, n. = začut, Jan.
97249. začúti, -čújem, vb. pf. durch den Gehörsinn wahrnehmen, vernehmen.
97250. začútiti, -im, vb. pf. anfangen zu empfinden, eine Empfindung haben, empfinden; z. mraz, bolečino; — erspüren, Šol.; niso me začutili, Cig.; — merken, von einer Sache Wind bekommen, Cig., Jan., nk.; — wahrnehmen, Cig., Jan.; — z. se, sich seiner selbst bewusst werden, Cig., nk.
97251. začvekáti, -ȃm, vb. pf. verschwatzen: z. čas, Cig.
97252. zȃd, adv. 1) = zadi, hinten, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) = nazaj, C., Guts. (Res.), Npes.-Schein.
97253. zadácati, -dȃcam, vb. pf. die Verzehrungssteuer für ein Object bestimmen: z. kaj; — verzollen, Z.
97254. zadȃča, f. die Aufgabe, Cig. (T.), nk.; — rus., hs.
97255. zadàh, -dáha, m. ein übler Geruch, Cig., Erj. (Som.); neprijeten z., LjZv.
97256. zadáhniti, -nem, vb. pf. = zadehniti.
97257. zádaj, adv. hinten, rückwärts, Levst. (Sl. Spr.); (-dej, Cig., Jan.); — ( nam. zzadaj).
97258. zadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad zadati; verursachen: strah z., Zora; troške z., Kosten verursachen, Levst. (Močv.).
97259. zadaníti se, -í se, vb. pf. zu tagen anfangen, Jan. (H.).
97260. zadȃtək, -tka, m. 1) die Darangabe, das Angeld, Cig., C.; — 2) das Problem, Cig. (T.), C.
97261. zadáti, -dám, vb. pf. 1) hingeben: z. koga v vojaštvo, GBrda; — einreihen: z. tožbo, z. okliče (um das Eheaufgebot ansuchen), Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.); — z. besedo, das Wort geben, Zora, Erj. (Izb. sp.); — 2) verursachen, Jan., BlKr.- Levst. (M.); smrtno rano z. komu, jemanden tödtlich verwunden, C., nk.; smrt z., tödten, Npes.- C.; — 3) = zavdati (vergiften), Jarn.; — 4) z. se, sich verdingen (zum Dienste): zadal se je za volarja (als Ochsenknecht), zadala se je za Gorico (nach Görz), Koborid- Erj. (Torb.).
97262. zadátje, n., Jan. (H.), pogl. zadav, zadavek (Angeld).
97263. zadàv, -dáva, m. die Darangabe, Kras- Erj. (Torb.); zadav on daje, ki kaj kupuje, ogr.- Valj. (Rad); — das Angeld, das der Bräutigam bei der Werbung der Braut gibt, Kremp.- C., vzhŠt.
97264. 1. zádava, f. 1) das Angeld, das Pfand, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = zadeva (Hindernis), ogr.- C.
97265. 2. zadȃva, f. die Erwürgung, Cig.
97266. zadávati, -am, vb. impf. ad zadati; z. se, sich verdingen, vnovič se z., den Dienst wechseln, Navr. (Let.).
97267. zadȃvək, -vka, m. das Angeld, Habd.- Mik., Jan., C., Nov.- C.; das Pfand, C., kajk.- Valj. (Rad).
97268. zadáviti, -im, vb. pf. erwürgen; z. se s čim, an einer Sache ersticken; zadavil se je s koščico.
97269. zadávkati, -am, vb. pf. besteuern, nk.
97270. zadavkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadavkati, Nov., DZ.
97271. zadávljanje, n. das Erwürgen, das Abwürgen.
97272. zadávljati, -am, vb. impf. ad zadaviti; abwürgen, Cig., Jan.; z. se, ersticken, ogr.- Valj. (Rad).
97273. zadegáti, -ȃm, vb. pf. 1) schleudern, werfen: z. kaj kam, Cig., Jan., C., M., Kr.; David vzame kamen, ga dene v fračo in ga v Filiščana zadega ("zadga"), Ravn.; — 2) verschleudern, verthun, Cig., ZgD., UčT.; (zadę́gati, Mur.).
97274. zadegávati, -am, vb. impf. = zadegovati, Jan.
97275. zadegováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadegati, Z., ZgD.
97276. zadəhə̀ł, -hlà, adj. dumpfig, verdumpf, Guts., Jarn., C.; zadehla moka, C.; zadehla soba, Savinska dol.
97277. zadəhníti, -dáhnem, vb. pf. 1) ersticken, C.; kar zadahne, naj zadahne, Krelj; globoke vode se boje povodni možje, ker se boje, da bi v njej zadehnili, LjZv.; od dima z., SlN.; — ( trans. z. koga, jemanden ersticken machen, Mur.); — 2) einen Geruch von sich geben: glina zadahne z osobitnim vonjem, ako na njo hukamo, Erj. (Min.); — kruh zadahne, das Brot wird dumpfig, Navr. (Let.), Dol.
97278. zadẹjáčiti, -ȃčim, vb. pf. verthun (zaničljivo), Lašče- Levst. (Rok.).
97279. zadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) = zadelati: razpokline z., Bes.; — suknjo z. (= zapeti), Rez.- C.; — 2) verlegen: z. kaj med šaro, Cig.; — 3) verthun, vergeuden, Meg., Dict., Cig., M., Svet. (Rok.); z. veliko denarjev, darove, Krelj; z. život in blago, Dalm.- C.; vse je zadejal, Jap. (Sv. p.); razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
97280. zadẹjȃvəc, -vca, m. der Verschwender, C.
97281. zȃdək, -dka, m. das Hintertheil, Mur., Cig., DZ.; der Hinterleib, Jan., Cig. (T.).
97282. zadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) vermachen: eine Öffnung, Ritze u. dgl. zuarbeiten, verstopfen, verbauen, verzäunen u. s. w.; z. luknjo, vrzelo, lino; jamo z., zubühnen ( mont.), V.-Cig.; z. se, sich verstopfen; luknja se je zadelala; — hineinstopfen: star pisker v krošnjo z., Jurč.; — 2) verzaubern, verhexen, Cig., C.; z. komu, M.; zadelano mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — 3) auf Arbeiten ausgeben: sto goldinarjev z., Cig.; — 4) z. se, werden, entstehen: drevo se zadela, Ravn.- C.
97283. zadẹlávanje, n. das Vermachen, das Verstopfen.
97284. zadẹlávati, -am, vb. impf. = zadelovati; 1) vermachen, verstopfen; — 2) verzaubern, Cig.; — 3) z. se, entstehen, sich bilden; črvi se mu v mesu zadelavajo, es wachsen Würmer in seinem Fleische, Cig., Ravn.
97285. zadẹlavína, f. die Bienenschmiere, C.
97286. zadẹlíti, -ím, vb. pf. schlecht vertheilen, vergeben (im Kartenspiel), Jan. (H.).
97287. zádẹlj, praep. c. gen. = zaradi, Jan.; (zadel, Cig.); zadelj nedolžnih otrok, Slom.- Jan. (Slovn.); zadelj njih revnosti, Majar (Pesmi)- Mik.; — prim. delj.
97288. zadẹlovȃnje, n. das Vermachen.
97289. zadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadelati; 1) vermachen, verstopfen; line z. po zimi; — 2) verzaubern; — 3) bilden, ansetzen: kali z., Keime ansetzen, Jan.; drevo sad zadeluje, Ravn.; sad se začne zadelovati, Krelj.
97290. zadənčíti, -ím, vb. pf. verbodmen, vzhŠt.- C.
97291. zȃdənjski, adv. rückwärts, Jarn., C.; šel je po zadenjski (= ritenski), Koborid- Erj. (Torb.).
97292. zadesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. verzehenten, Cig.
97293. zádẹšnji, adj. hinterig, Rez.- C.
97294. zadẹ̑tək, -tka, m. der Treffer (in der Lotterie), Cig.
97295. zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — ( fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; ( prim. zadejati).
97296. zadẹ́tje, n. der Anstoß, Cig.; z. ob kaj ( phys.), Cig. (T.).

   96.697 96.797 96.897 96.997 97.097 97.197 97.297 97.397 97.497 97.597  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani