Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (96.797-96.896)

  1. vzdihováti, -ȗjem, vb. impf. seufzen, Cig., Jan., nk.; oni delajo, da ljudje v mestu vzdihujo, Dalm.
  2. vzdihovȃvəc, -vca, m. einer, der seufzt, der Seufzer, Cig., Jan., nk.
  3. vzdihovȃvka, f. die Seufzerin, nk.
  4. vzdivjáti, -ȃm, vb. pf. = zdivjati, wild werden, nk.; wild davon laufen: svinja je vzdivjala v gozd, LjZv.
  5. vzdížən, -žna, adj. hebbar: vzdı̑žni most, die Zugbrücke, Jan. (H.).
  6. vzdı̑žnica, f. 1) der Aufheber (ein Muskel), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Aufzugsvorrichtung, der Aufzug, DZ.
  7. vzdojíti, -ím, vb. pf. aufsäugen, aufziehen, ogr.- C.
  8. vzdọ̑ł, adv. abwärts, hinab, Cig., C.
  9. vzdȏłž, praep. c. gen. längs, entlang, C., Let., DZ., Zv.
  10. vzdȗh, m. die Luft, Jan., nk.; — prim. stsl. vъzduhъ, die Luft.
  11. vzdumíti, -ím, vb. pf. = trdo spečega človeka prebuditi in storiti, da vstane, tudi: vrniti ga v svest, Lašče- Erj. (Torb.).
  12. vzdȗšən, -šna, adj. Luft-, nk.; — luftig, Jan.
  13. vzdȗšje, n. der Luftkreis, Jan., Let.- C., DZ.
  14. vzdȗšnica, f. 1) die Atmosphäre, Jes., Vrt.; — 2) vzdušnice, Lufthöhlen, Luftgänge ( bot.), h. t.- Cig. (T.).
  15. vzdušnína, f. vzdušnine, die Bestandtheile der Atmosphäre, die Atmosphärilien, Erj. (Min.).
  16. vzdúti se, -dújem se, vb. pf. löcherig, schwammicht werden (vom gebackenen Brot), C.
  17. vzdvìg, -dvíga, m. die Steigung: višina vzdviga, die Steighöhe, Cig. (T.).
  18. vzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzeti, Cig. (T.), Vrt.
  19. vzę̑mək, -mka, m. die Prise, Cig., C.; en vzemek, eine Dosis, Notr.- Cig.
  20. vzę̑mka, f. die Prise, C.
  21. vzę̑mljaj, m. die Prise, die Dosis, Jan.
  22. vzę̑tək, -tka, m. 1) das Accept, Jan.; — 2) der Stich beim Kartenspiel, C.
  23. vzę́tən, -tna, adj. 1) wovon man viel verbraucht, nicht ausgiebig, V.-Cig., Rib.- Mik., Dol., Goriš.; seno je letos vzetno, rekše, mnogo ga je, ali je menj tečno, Povir, Rodik (na Krasu)- Erj. (Torb.); rahel ali svež kruh je vzeten, Dol.; nekatera volna je zelo vzetna, Dol.; — 2) vzetna krava, t. j. taka, katera mnogo klaje potrebuje, Rib.
  24. vzę́ti, vzámem, vb. pf. 1) nehmen; pod streho v. koga, jemandem Obdach geben; za ženo, za moža v., heiraten; v. se, sich ehelich verbinden, heiraten; za svojega otroka v., an Kindes statt nehmen; v vojake v., assentieren; s seboj v., mitnehmen; v roke, v delo v., in Angriff nehmen; v misel v., erwähnen, berühren; v. si v um, sich vornehmen, beschließen, Cig.; v. si k srcu, sich zu Gemüthe führen; v. na znanje, zur Kenntnis nehmen; na se v., auf sich nehmen, übernehmen; volitev na se v. (= sprejeti), die Wahl annehmen, Levst. (Nauk); za zlo v., verargen; za ljubo v., vorlieb nehmen; v. slovo, Abschied nehmen; konec v., zugrunde gehen; — mitnehmen, angreifen, abzehren: bolezen ga je zelo vzela; — wegnehmen; po sili v., rauben; glavo v. komu, jemanden enthaupten; — einnehmen, erobern; v. mesto, trdnjavo; — v. se, plötzlich erscheinen: odkod si se vzel? Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), jvzhŠt.; — 2) annehmen, voraussetzen, den Fall setzen; vzemimo, da ...! — 3) = dobiti, Dict.; kdor (kir) prosi, ta vzame, Trub.
  25. vzę́tje, n. das Nehmen; — die Eroberung, nk.
  26. vzę̑tnik, m. = prejemnik, der Acceptant, Cig., DZ.
  27. vzgȃja, f. = vzgoja, C., Raič ( Let.).
  28. vzgajalíšče, n. die Erziehungsanstalt, nk.
  29. vzgȃjanje, n. das Erziehen, das Aufziehen, nk.
  30. vzgȃjati, -am, vb. impf. ad vzgojiti, nk.
  31. vzgájiti, -gȃjim, vb. pf. aufziehen: n. pr. v. drevo, čebele si matico vzgajijo, vzhŠt., ogr.- C.; — tudi: vzgajíti.
  32. vzgȃnjati, -am, vb. impf. ad vzgnati; 1) auftreiben, Jan.; — 2) sublimieren, Cig. (T.); ( rus.).
  33. vzgəníti, -gánem, vb. pf. aufregen, Cig. (T.).
  34. vzgízditi se, -im se, vb. pf. = prevzeti se, stolz, übermüthig werden, ogr.- C.
  35. vzglasílọ, n. die Anmeldung, DZ.
  36. vzglásiti, -im, vb. pf. anmelden: v. pritožbo, Levst. (Pril.).
  37. vzglášati, -am, vb. impf. ad vzglasiti; = zglasiti: anmelden, C.; v. vprašanja, Interpellationen anmelden, Levst. (Nauk).
  38. vzglavı̑čje, n. die Oberhand, ( opp. dlan), ogr.- C.
  39. vzglȃvje, n. = zglavje, der Kopftheil des Bettes; prenizko, previsoko vzglavje, nk.; — v. in vznožje vinograda, der oberste und der unterste Rand des Weingartens, C.; — der Säulenkopf, Jan. (H.).
  40. vzglȃvka, f. das Querholz zwischen den Pflugsterzen, C.
  41. vzglȃvnica, f. das Kopfkissen, C.
  42. vzglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Cig., Jan., C.; — 2) = to, na kar se naslanjajo polena, da rajša gore, bodi si kako debelo poleno ali kamen, Dol., Navr. (Let.); — taka železna koza, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
  43. vzglèd, -glę́da, m. = zgled, das Beispiel, das Muster, nk.
  44. vzgledávati se, -am se, vb. impf. nad kom se v., sich an jemandem ein Beispiel nehmen, C.
  45. vzglę̑dək, -dka, m. das Musterstück, Jan. (H.).
  46. vzglę́dən, -dna, adj. Muster-, musterhaft, nk.
  47. vzglę̑dnik, m. das Musterbuch, das Formularienbuch, Jan. (H.).
  48. vzgnáti, vzžénem, vb. pf. 1) auftreiben, Jan.; — 2) sublimieren, Cig. (T.); ( rus.); — prim. 3. zgnati.
  49. vzgodíti se, -ím se, vb. pf. flügge werden: mladički so se vzgodili, LjZv.
  50. vzgọ̑do, adv. = zgodaj, (vzgudo) Trub.
  51. vzgòj, -gója, m. = vzgoja, Cig. (T.).
  52. vzgǫ̑ja, f. die Erziehung, nk.
  53. vzgǫ̑jən, -jna, adj. Erziehungs-, nk.
  54. vzgojeslǫ̑vəc, -vca, m. der Pädagog, nk.
  55. vzgojeslǫ́vən, -vna, adj. pädagogisch, nk.
  56. vzgojeslǫ̑vje, n. die Erziehungslehre, die Pädagogik, nk.
  57. vzgojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzgojiti, nk.
  58. vzgojevȃvəc, -vca, m. der Erzieher, nk.; — der Züchter, Jan. (H.).
  59. vzgojílja, f. die Erzieherin, die Gouvernante, Jan. (H.).
  60. vzgojíšče, n. die Erziehungsanstalt, Jan. (H.).
  61. vzgojı̑telj, m. der Erzieher, nk.
  62. vzgojíti, -ím, vb. pf. erziehen, aufziehen, nk.; v. otroke, nk.; v. si živino, Dol.
  63. vzgǫ̑jstvọ, n. die Erziehungskunde, h. t.- Cig. (T.).
  64. vzgomoljíti se, -ím se, vb. pf. sich wieder aufrichten, z. B. nach einem Sturze, bei einer Rauferei, sich recolligieren, C.
  65. vzgòn, -gǫ́na, m. 1) der Auftrieb ( mech.), Cig. (T.), C.; zračni v., Sen. (Fiz.); — 2) das Sublimat, Cig. (T.); ( rus.).
  66. vzhȃjanje, n. 1) das Aufgehen; od vzhajanja do zahajanja, vom Aufgang bis zum Untergang, Trub.; — 2) die Teiggährung.
  67. vzhȃjati, -am, vb. impf. ad vziti; 1) emporsteigen; o solncu, semenu, ("vzh-, uzh-") Trub.; — 2) aufgehen, gähren ( v. Teig); testo vzhaja; nobeden kvas ne vzhaja rajši od dolga, Jurč.
  68. vzhíčenje, n. die Entzückung, C., Let.
  69. vzhìt, -híta, m. die Ekstase, Jan. (H.); — prim. vzhititi.
  70. vzhítiti, -hı̑tim, vb. pf. entzücken, C., Zora; vzhičen, entzückt, nk.; — hs.
  71. vzhobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. emporwuchern, üppig aufschießen, Cig., Jan., C.
  72. vzhòd, -hǫ́da, m. 1) der Aufgang (der Sonne), Cig., Jan., nk.; — premi v., die Rectascension ( astr.), Cig. (T.); — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; na vzhodu, im Osten, nk.; — 3) pl. vzhodi, die Treppe, Cig. (T.); — der Steigbaum, Jan. (H.); — prim. 2. shod.
  73. vzhódəc, -dca, m. der Wiedergenesene, C.
  74. vzhǫ́dən, -dna, adj. 1) östlich, Jan., nk.; — 2) aufsteigend, Cig. (T.); vzhodno koleno, sorodniki vzhodne vrste, die Ascendenten, Cig. (T.).
  75. vzhodíšče, n. der Ostpunkt, Cig. (T.), Jes.
  76. vzhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen; otrok je uže vzhodil, UčT.; — wieder aufkommen, genesen, C., Z.; — prim. 2. shoditi.
  77. vzhǫ̑dnik, m. der Ostwind, Jan., Cig. (T.), Jes.; stalni v., der Passatwind, Cig. (T.).
  78. vzhodnják, m. der Ostwind, Cig., C., Vrt.
  79. vzhǫ̑dnji, adj. = vzhoden 1), östlich, Ost-, Cig., LjZv.
  80. vzídati, -am, vb. pf. einmauern; ploščo v. v steno.
  81. vzidováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzidati.
  82. vzíti, vzídem, vb. pf. aufgehen, aufsteigen, ogr.- C., Rez.- Baud.; solnce je vzešlo, Trub.; ("zešlo" Dalm.); testo vzide, Cig.
  83. vzízati, -am, vb. pf. = vsesati, C.
  84. vzjáviti se, -jȃvim se, vb. pf. 1) zum Vorschein kommen, sich zeigen, ogr.- C.; — 2) geboren werden, das Lebenslicht erschauen (le o človeku), Hal.- C.
  85. vzkìp, -kípa, m. die Ausgährung, die Effervescenz, Cig. (T.), Let.; die Aufwallung, Bes.
  86. vzkı̑pək, -pka, m. = skipek 1), die Knopper, vzhŠt.
  87. vzkipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufgähren, in Gährung kommen, Cig., Jan.; — aufwallen, Cig. (T.), nk.; — prim. skipeti.
  88. vzkípniti, -kı̑pnem, vb. pf. aufgähren, Jan., Zora; — prim. skipniti.
  89. vzklę̑pək, -pka, m. = zaklepek 2), die Niete, Cig. (T.).
  90. vzklìc, -klíca, m. die Berufung (auf etwas), Cig. (T.), nk.
  91. 1. vzklícati, -klı̑čem, vb. pf. 1) heraufrufen, heraufbeschwören, Cig., Jan.; — 2) v. se na koga, kaj, sich auf jemanden, etwas berufen, Cig. (T.), DZ.
  92. 2. vzklícati se, -am se, vb. pf. = vzkliti, ogr.- C.
  93. vzklicávati se, -am se, vb. impf. = vzklicevati se, Cig. (T.).
  94. vzklícən, -cna, adj. Berufungs-: vzklı̑cnọ sodišče, oblastvo, DZ.
  95. vzkliceváłən, -łna, adj. Berufungs-: vzklicevȃłna pravica, DZ.
  96. vzkliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzklicati; 1) heraufrufen, heraufbeschwören, Cig., Jan.; — 2) v. se, sich berufen, DZ., nk.
  97. vzklìk, -klíka, m. der Ausruf, Jan., C., nk.; die Acclamation: z vzklikom izvoliti, nk.
  98. vzklíkniti, -klı̑knem, vb. pf. laut aussprechen, ausrufen, Jan., nk.
  99. vzklı̑koma, adv. durch Acclamation, nk.
  100. vzklíti, -klíjem, vb. pf. emporkeimen, emporsprossen, nk.; = v. se, C.

   96.297 96.397 96.497 96.597 96.697 96.797 96.897 96.997 97.097 97.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA