Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (96.697-96.796)

  1. vútelnik, m. ein kurzes Ackerbeet, das sich in ein anderes verliert, Mur.
  2. vuzȃmski, adj. = vuzemski, Navr. (Let.).
  3. vúzəm, -zma, m. 1) = velika noč, Mur., Mik., BlKr., vzhŠt.; (beseda menda pomenja toliko, kakor mesovzem, prim. mesopust, Navr. [Let.], Mik. [Et.]); — 2) rdeč majhen hrošček, ki po zimi pod snegom spi, Ščav.- Nov.
  4. vúzəmnica, f. 1) das Osterlied, Mur.; — 2) das Osterfreudenfeuer, C., vzhŠt.; vuzemnice kuriti, Vrt.
  5. vúzəmski, adj. = velikonočen, Mur., ogr.- C.
  6. vuzmę̑n, adj. = velikonočen, ogr.- C.
  7. vuzmę̑nica, f. 1) das Osterfeuer, vzhŠt.; — 2) pl. vuzmenice, nekako pecivo, C.
  8. vuzmína, f. der Osterschmaus, C.
  9. vuzmı̑nəc, -nca, m. das Osterlamm, C.
  10. vúžgəc, -gca, m. = zavrelka, verdorbener Wein, C.
  11. vvajáłən, -łna, adj. Einführungs-: vvajȃłna postava, DZ.
  12. vvȃjanje, n. die Einführung, DZ.
  13. vvȃjati, -am, vb. impf. ad vvesti, einführen, nk.
  14. vvȃžati, -am, vb. impf. einführen, importieren, Cig., Jan., nk.
  15. vvȃžavəc, -vca, m. der Importeur, Cig., DZ.
  16. vvę̑dba, f. die Einführung, DZ.
  17. vvésti, -védem, vb. pf. = vpeljati, einführen, DZ., nk.
  18. vvę́sti, -vę́zem, vb. pf. hineinsticken: (na podgrinjalu) je bil vvezen grb, Jurč.
  19. vvı̑ntati, -am, vb. pf. einschrauben: podkavanje z vvintanimi ozobci, Herstellung des Schraubstollenbeschlages, DZ.
  20. vvòd, -vǫ́da, m. 1) = vpeljavanje otročnice, Cig., Jan.; — 2) die Einleitung, Mur., Cig., Jan., nk.
  21. vvǫ́dən, -dna, adj. Einleitungs-, nk.; vvǫ̑dna pesen, nk.; vvodni članek, der Leitartikel, nk.; vvodne poizvedbe, Vorerhebungen, DZ.
  22. vvǫ̑dnica, f. die Ouverture, Cig., Jan., Zora.
  23. vvòj, -vója, m. die Involution, Cig. (T.).
  24. vvòz, -vǫ́za, m. die Einfuhr, der Import von Waren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vvoz in izvoz, DZ.; prepovedan, odprt v., DZ.
  25. vvǫ́zən, -zna, adj. Einfuhr-, Import-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. vvozník, m. der Importeur, Cig., DZ.
  27. vvoznína, f. der Einfuhrzoll, Cig. (T.), DZ., nk.
  28. vvǫ̑žnja, f. die Einfuhr, Cig., DZ.
  29. vz-, I. praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg ( nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
  30. vzȃd, adv. nach rückwärts, M.
  31. vzȃdi, adv. hinten, rückwärts, jvzhŠt.
  32. vzaję́mən, -mna, adj. wechselseitig, gegenseitig, Cig., Jan., nk.; vzaję̑mni pojmi, Wechselbegriffe, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  33. vzaję́mnost, f. die Wechselseitigkeit, die Gegenseitigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. vzajemen.
  34. vzaję̑mstvọ, n. das Wechselverhältnis, Cig. (T.); — prim. vzajemen.
  35. vzajmílọ, n. der Lehnsatz ( math.), Cig. (T.); — prim. vzajmiti.
  36. vzájmiti, -im, vb. pf. entlehnen ( math.), Cig. (T.); = hs.
  37. vzájti, vzájdem, vb. pf. = vziti, Jan. (H.).
  38. vzámən, -mna, adj. = vuzemski: vzamna nedelja, Dutovlje (Kras)- Navr. (Let.).
  39. vzbáti se, vzbojím se, vb. pf. = zbati se, C., Z., nk.
  40. vzbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. = zbegniti; von einem Vertrag, Handel abstehen, C.
  41. vzbíbati, -am, vb. pf. vzbiban, flutbewegt, wogend: vzbibano morje, Cig., SlN.
  42. vzbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. anschwellen, auflaufen: grah je vzbobnel, rekše, od mokrote se je napel in potem nekako zatohnel, da uže ni dober v jed, Lašče- Erj. (Torb.).
  43. vzbóčiti se, -bǫ́čim se, vb. pf. convex werden, Zv.; roženica se vzboči, Žnid.
  44. vzbǫ̑čki, adv. nach der Seite liegend, C.
  45. vzbókəł, -kla, adj. gekrümmt, convex, Žnid.
  46. vzbókniti se, -bǫ̑knem se, vb. pf. = vzbočiti se; vzboknjen, convex, Levst. (Cest.).
  47. vzbolẹ́ti, -ím, vb. pf. = zboleti, erkranken, nk.
  48. vzbȗd, m. die Erweckung, Cig.
  49. vzbȗda, f. die Erweckung, Jan. (H.); die Erregung, Cig.; ( phys.), Cig. (T.).
  50. vzbúdən, -dna, adj. erregbar, Jan. (H.).
  51. vzbudíti, -ím, vb. pf. = zbuditi, wecken, erwecken, Cig., Jan., nk.; v. se, erwachen, nk.
  52. vzbúdnost, f. die Erregbarkeit, Jan. (H.).
  53. vzbȗja, f. 1) das Erwecken, Cig.; — 2) das Erwachen, Cig.
  54. vzbújati, -am, vb. impf. ad vzbuditi; = zbujati, Cig., Jan., nk.
  55. vzbujénost, f. der Zustand des Wachseins, Jan. (H.); — der Erregungszustand ( phys.), Cig. (T.).
  56. vzbúnčiti, -bȗnčim, vb. pf. ein Ding von Blech oder einem andern dünnen Metall so schlagen, stoßen, dass darauf Ausbuchtungen entstehen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bunka.
  57. vzbúniti, -im, vb. pf. aufregen, Jurč.; — hs.
  58. vzcvə̀sti, vzcvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Šol.
  59. vzčútiti se, -im se, vb. pf. (aus dem Schlafe, der Ohnmacht) zum Bewusstsein kommen, C.
  60. vzdajȃnje, n. dobro v., der Gruß, C., Trub.
  61. 1. vzdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vzdati; grüßend entbieten, C.; s tem vam vzdajem ("izdajem") dobro noč, Krelj; v. komu pozdravljenje, jemanden grüßen, C.; = v. komu dobro: gremo doli, dobro vzdajat kraljevim otrokom, Dalm.
  62. 2. vzdȃjati, -am, vb. impf. ad vzdojiti; saugen, ogr.- C.
  63. vzdaljénost, f., Jan., Vrt., pogl. razdalja.
  64. vzdȃnje, n. dobro v., der Gruß, C., Trub.
  65. vzdáti, vzdám, vb. pf. grüßend entbieten, C.; v. dobro jutro, dober dan, C.; v. mir, Trub.; v. srečo, Dalm.; v. dobro, grüßen, Meg., Trub., Dalm.; nikomur dobrega ne vzdajte! grüßet niemanden! Trub.; — v. hvalo, danken, ogr.- C.
  66. vzdávati, -am, vb. impf. ad vzdati; v. hvalo, danken, C.
  67. vzdę̑gmati se, -am se, vb. pf. in Zank gerathen, C.
  68. vzdəhníti, -dáhnem, vb. pf. 1) = vzdihniti, aufseufzen, Dict., nk.; — 2) = dehniti 3), anbrüchig, muffig werden, C.
  69. vzdẹ́lọ, n. = zdelo, die Beschreiung, die Verhexung, C.
  70. vzdẹ́ti, vzdẹ̑m, vzdẹ́nem, vb. pf. = 3. zdeti: v. komu ime, jemandem einen Namen geben, beilegen, Levst. ( LjZv.); v. komu priimek, jemandem einen Spottnamen geben, Lašče- Erj. (Torb.).
  71. vzdẹ̀v, -dẹ́va, m. der Vulgo-Name, der Spottname: piše se Kovač, a Smolec mu rekajo na vzdev, Logatec- Erj. (Torb.).
  72. vzdẹ́vati, -am, vb. impf. ad vzdeti, Svet. (Rok.).
  73. vzdẹ̑vək, -vka, m. = zdevek, der Spottname, der Spitzname, Lašče- Erj. (Torb.).
  74. vzdíči, vzdížem, vb. pf. = vzdigniti, Mur., ogr.- C.
  75. vzdìg, -díga, m. 1) die Hebung, Cig., Jan.; — die Arsis, Cig. (T.); — 2) der Aufbruch, Cig.; — 3) die Steigung des Bodens, Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
  76. vzdigáč, m. 1) der Heber, Cig., C.; — 2) das Hebezeug, der Hebel, vzhŠt.- C.
  77. vzdigáča, f. der Hebel, vzhŠt.- C.
  78. vzdigáłən, -łna, adj. Hebe-, nk.
  79. vzdigalíšče, n. der Hebepunkt, Jan. (H.).
  80. vzdigȃłnik, m. das Hebezeug, C.
  81. vzdigálọ, n. die Hebevorrichtung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  82. vzdígati, -dı̑gam, vb. impf. ad vzdigniti; heben, emporheben, erheben; v. se, sich erheben; — ( pren.) v. se zoper koga; — v. se, sich aufmachen, aufbrechen; — vzdiga se mi, ich bin im Begriffe mich zu erbrechen.
  83. vzdigávati, -am, vb. impf. = vzdigovati.
  84. vzdigȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj vzdigava, der Heber, Jan.
  85. vzdigȃvka, f. 1) die Heberin; — 2) die Hebestange, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) der Hebemuskel, Cig.
  86. vzdı̑gljaj, m. die Hebung, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  87. vzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. heben, emporheben; v. kamen; v. lan, konoplje = razgrnjeni lan, konoplje zopet pobrati, Notr., Dol.; — ziehen: številko v.; v. srečko (žreb), ein Los ziehen, nk.; — beheben: v. denar, plačo; — aufjagen: pes zajca, srno vzdigne, Str.; — v. tožbo, eine Klage anbringen, nk.; — veranlassen: navod v. ( prim. navod); v. cenitev, eine Schätzung veranlassen, Levst. (Nauk); — v. se, sich erheben, aufstehen; — v. se zoper koga, sich gegen jemanden auflehnen; — v. se, aufbrechen; čas je, da se vzdignemo; z vojsko se v. nad koga, proti komu, jemanden bekriegen, Cig., Jan.; — vzdignilo se mi je, ich habe mich erbrochen.
  88. vzdigováłən, -łna, adj. Hebe-, nk.
  89. vzdigovȃłnik, m. der Hebenagel in den Schlaguhren, Cig.
  90. vzdigoválọ, n. die Hebevorrichtung, Cig., Jan., DZ.
  91. vzdigovȃnje, n. das Heben.
  92. vzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzdigniti; = vzdigati, heben; težko kamenje v.; — vzdiguje se mi, ich habe einen Brechreiz; — v. se nad kaj, etwas überragen.
  93. vzdı̑h, m. der Seufzer, Cig., Jan.
  94. vzdihȃj, m. der Seufzer, Jan., C.
  95. vzdíhanje, n. das Seufzen: moja moč je slaba od mojega vzdihanja, Dalm.
  96. vzdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad vzdihniti, seufzen, Trub., Krelj, Dalm., Kast., Vrt.
  97. vzdihávati, -am, vb. impf. = vzdihati, M.
  98. vzdı̑hljaj, m. der Seufzer, Cig., Jan., nk.
  99. vzdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. aufseufzen, Cig., Jan., nk.; prim. zdihniti.
  100. vzdihovȃnje, n. das Seufzen, Kast., nk.

   96.197 96.297 96.397 96.497 96.597 96.697 96.797 96.897 96.997 97.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA