Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (96.297-96.396)

  1. 2. voščílọ, n. die Wichse, Mur., Cig., Jan.
  2. voščína, f. 1) der Wachskuchen, Cig.; — das Wachs zum Wichsen, C.; bes. Wachs zum Anstreichen des Zwirnes, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Wachsscheibe ohne Honig, C., Levst. (Beč.); pl. voščine, das ungeläuterte Wachs, C.; — 3) der Wachsabfall, Cig., Jan., M.; nav. pl. voščine, die Wachstreber, Vrtov. (Km. k.), Dol.; — die Honighefe, Mik., C.
  3. voščı̑təv, -tve, f. das Wünschen, die Gratulation.
  4. 1. vǫ́ščiti, -im, vb. impf. 1) anwünschen, wünschen; v. srečo; v. dobro jutro; voščim ti, da bi se ti dobro godilo; — 2) zuerkennen, Dict.; pravdo v. komu, Trub.; pravico komu v., Rec.; — prim. stvn. wunsken, Mik. (Et.).
  5. 2. voščíti, -ím, vb. impf. mit Wachs überziehen, bestreichen oder schmieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; krojač vošči nit, Levst. (Rok.).
  6. 1. voščı̑vəc, -vca, m. der Wünscher, der Gratulant, Cig., Jan.
  7. 2. voščı̑vəc, -vca, m. der Wichser, Jan. (H.).
  8. vošlják, m. = ošljak, die Wegdistel, Notr.
  9. vǫ́tčiti, vǫ̑tčim, vb. impf. eintragen (beim Weben), Jan., C.; tkalec votči, C.
  10. vǫ̑tək, -tka, m. 1) der Einschlag im Gewebe; Votek ženem sem in tam, Danj. (Posv. p.); votek ima biti iz zlata, Jap. (Sv. p.); — temu je lehko votek najti, dafür ist leicht ein Mittel zu finden, Levst. (Zb. sp.); v. motati komu, jemandem nachgehen: deca materi zmeraj votek motajo, vzhŠt.; — 2) pečni votek, eine Art Mehlspeise, Št.- C.; — 3) (šaljivo) = denar, C.
  11. vǫ́təł, -tla, adj. = otel, hohl; — v. sodnik, ein bestochener Richter, Cig.; — eitel: votla želja, ogr.- C.
  12. vǫ̑tka, f. = ozek, nožnici podoben žep v hlačah ( n. pr. za nož), Gor.
  13. vǫ̑tkati, -am, vb. impf. eintragen (beim Weben), Cig.
  14. vǫ̑tla, f. die Höhle, ogr.- C., Valj. (Rad); die Felsenhöhle, C.
  15. votlák, m. = votel panj s čebelami, C.
  16. votlìč, -íča, m. der Bimsstein (pumex), Mur., Cig., C., DZ., nk.
  17. votlíčast, adj. dichtlöcherig, Cig.
  18. votlı̑łnik, m. der Hohlbohrer, Cig.
  19. votlína, f. die Höhle, die Höhlung.
  20. votlínast, adj. höhlig, Cig.
  21. votlíti, -ím, vb. impf. hohl machen, aushöhlen.
  22. votljȃva, f. das Hohle, die Höhlung: v. pljuč, Vrtov. (Km. k.).
  23. votlosádən, -dna, adj. hohlsamig, Cig.
  24. vǫ́tlost, f. die Hohlheit.
  25. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  26. vǫ̑z, -ı̑, f. das Band, Mik.
  27. vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.- Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.- Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.
  28. vozáč, m. der Fuhrmann, Mur., Cig., Danj.- M.
  29. vozȃł, -ȃla, m. = vozel, der Knoten.
  30. vozȃlast, adj. = vozlast; knotig: vozalasta nit, Dol.
  31. vozȃtaj, m. der Fuhrmann, Met., Jarn., Mur., Mik.; vozatȃj, Levst. (Zb. sp.).
  32. vozȃtajstvọ, n. das Fuhrwesen, DZ.
  33. vózəc, -zca, m. 1) das Zugthier, Raič ( SlN.); bes. das Fuhr- o. Zugpferd, vzhŠt.- C.; — 2) vọ̑zəc, dem. voz; das Wägelchen.
  34. vọ̑zək, -zka, m. dem. voz; das Wägelchen.
  35. vózəł, -zla, m. der Knoten; v. narediti; — vozel najti, ein Haar in etwas finden, Cig.
  36. vozəm, -zma, m., Cig., pogl. vazem, vuzem.
  37. vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.
  38. vozẹ́vati, -am, vb. impf. zu fahren pflegen, Mik.
  39. vozíca, f. 1) das Zugthier: te kobile so dobre vozice, vzhŠt.; — 2) der Schiebkarren, Rez.- C.
  40. vozìč, -íča, m. dem. voz; das Wägelchen.
  41. vozı̑čək, -čka, m. dem. vozič; das Wägelchen.
  42. vozíkati se, -am se, vb. impf. herumfahren, Zv.
  43. vozı̑łnica, f. 1) der Karren, C.; — 2) die Fahrschule, DZ.
  44. vozı̑łnik, m. eine Art Wagengerüst, Štrek.
  45. vozílọ, n. das Fahrzeug, das Fuhrwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk.; das Fahrbetriebsmittel, DZ.; — bes. der Schubkarren, Kras.
  46. vóziti, vǫ́zim, vb. impf. fahren ( trans.); blago v. na železnico; hitro, počasi v., schnell, langsam fahren; — v. se, fahren; v. se v kočiji, na saneh, v ladji; — po zraku se v., durch die Luft schweben, Cig. (T.); lastovice se po zraku vozijo, C.
  47. vozı̑vọ, n. das Fahrgut, Jan.
  48. vȏzkati, -am, vb. impf. fahren (v otročjem govoru), Cig.
  49. vózlast, adj. knotenartig.
  50. vozlàt, -áta, adj. knotig.
  51. vozláti, -ȃm, vb. impf. mit Knoten versehen, mittelst Knoten verbinden, knoten; — klöppeln, V.-Cig.
  52. vozleníca, f. (črta) v., die Knotenlinie, Cig. (T.).
  53. vozlìč, -íča, m. dem. vozel; das Knötchen.
  54. vozlíčati, -am, vb. impf. knöteln, Cig.
  55. vozlína, f. die knotige Verknüpfung, C.; — stanični sklad živčnih vozlin, die Ganglienzellenschichte, Žnid.
  56. vozlíšče, n. der Knotenpunkt, Cig. (T.).
  57. vȏzljaj, m. die Fuhre, Dol.
  58. vozlováča, f. die Knopfraupe, Cig.
  59. vozlǫ́vka, f. die Knotenlinie, Cig. (T.).
  60. 1. vozníca, f. 1) der Fahrweg, C., Livek nad Idrijskim- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) = dvokolesen, samotežen voziček, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ein Fass zum Verführen trockener Dinge, das Getreidefass, die Leite, Mur., Cig., Jan., Met.; — das Fass zum Verführen des Weines, Goriš.
  61. 2. vǫ̑znica, f. die Eingekerkerte, Npes.-Vraz.
  62. 1. vozník, m. 1) der Fuhrmann; der Kutscher; — das Wagengestirn, Cig., C.; — 2) = debel sveder za kolesa, C.; — 3) der Fahrweg, Svet. (Rok.), Goriš.
  63. 2. vǫ̑znik, m. der Gefangene, der Eingekerkerte, Mur., Volk., ogr.- Valj. (Rad).
  64. voznína, f. die Fahrgebür, das Fahrgeld; die Frachtgebür.
  65. voznolístən, -tna, adj. Frachtbrief-, DZ.
  66. voznopǫ̑štən, -tna, adj. Fahrpost-, DZ.
  67. vóznost, f. die Fahrbarkeit, Cig., Jan.
  68. vozováti, -ȗjem, vb. impf. gefangen halten: v. koga, C.
  69. vozovlàk, -vláka, m. = vlak vozov, ein Wagenzug, Cig., DZ.
  70. vozovníca, f. die Fahrkarte, Levst. (Nauk), DZ.
  71. vozȗnčək, -čka, m. das Wägelchen, Vest.
  72. vǫ̑ž, m. die Äsculapschlange (coluber Aesculapii), Cig., C., Gor.; — prim. ož, gož m.
  73. vǫ̑ž, -ı̑, f. der Strick, Jan., vzhŠt.; — = voža na cepeh, Dol.- Mik.; ( prim. voža).
  74. vǫ́ža, f. = gož f. 1), usnjen obroček, ki ročnik s cepcem veže, Dol.
  75. vožáš, m. der Seiltänzer, ogr.- C., Valj. (Rad).
  76. vǫ́že, n. das Seil, Mur., Mik., vzhŠt.; žrd je z vožem pripeta, Danj. (Posv. p.).
  77. vǫ́ženəc, -nca, m. der Fahrende, der Fahrgast, Jurč.
  78. vožénje, n. das Fahren.
  79. vožı̑nce, n. = vožinec, kajk.- Valj. (Rad).
  80. vožı̑nəc, -nca, m. der Strick, Št.- Cig., vzhŠt.- C., Valj. (Rad); redovni v. okoli pasa, Cv.; — die Schnur, C., vzhŠt.; psa na vožincu voditi, Pjk. (Črt.); — der Zaumriemen, der Zaumstrick, C.
  81. vǫ̑žnik, m. = ožnik, der Asant (asa foetida), Cig.; — neko zdravilo iz zelišč za otroke in tudi za živino, Dol.
  82. vóžnja, f. das Fahren; po klancih je huda v.; v. po suhem, po morju.
  83. vožnjáč, m. = kdor komu kaj vozi, der Fuhrmann, Nov., ZgD., Gor.
  84. vožnjína, f. die (ehemalige) Fahrrobot, Svet. (Rok.).
  85. vpàd, -páda, m. der Einfall, Cig.; — der Einfall der Lichtstrahlen, Cig. (T.).
  86. vpádati, -pȃdam, vb. impf. ad vpasti; einfallen, Cig. (T.).
  87. vpádən, -dna, adj. Einfalls-, Cig.; vpȃdni kot, vpadni žarek, Cig. (T.).
  88. vpadíšče, n. der Einfallspunkt, Žnid., Sen. (Fiz.).
  89. vpȃk, adv. vpak mi je, es ist mir unangenehm, Čemšenik ( Gor.).
  90. vpásti, vpádem, vb. pf. einfallen, Cig. (T.).
  91. vpəhníti, -páhnem, vb. pf. vpahnjen kot, ein einspringender Winkel, Cig. (T.).
  92. vpeljȃnje, n. das Einführen.
  93. vpeljánki, m. pl. die Einsegnung der Wöchnerin: v vpeljanke iti, SlGor.- C.
  94. vpeljȃtək, -tka, m. die Einsegnung der Wöchnerin, C.
  95. vpéljati, -pę́ljem, -áti, -ȃm, vb. pf. einführen; v. v urad, in ein Amt einführen, installieren, Cig., Jan.; — v. šego; — v. otročnico, porodnico (v cerkev), die Wöchnerin einsegnen.
  96. vpeljȃva, f. die Einführung; die Installation, Cig., Jan.
  97. vpeljávanje, n. = vpeljevanje.
  98. vpeljávanki, m. pl. die Vorsegnung der Wöchnerin, C.
  99. vpeljávati, -am, vb. impf. = vpeljevati.
  100. vpeljȃvək, -vka, m. die Einsegnung einer Wöchnerin, Jarn.

   95.797 95.897 95.997 96.097 96.197 96.297 96.397 96.497 96.597 96.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA