Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (96.197-96.296)

  1. vołhvičeváti, -ȗjem, vb. impf. wahrsagen, C.; — zaubern, hexen, ogr.- C.
  2. vołhvováti, -ȗjem, vb. impf. hexen, C.
  3. volìč, -íča, m. dem. vol; 1) das Öchslein; — 2) božji v., der Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Cig.; — 3) die Sterndistel, die Sternflockenblume (centaurea calcitrapa), C., Ravn.- M., Medv. (Rok.).
  4. volı̑čək, -čka, m. dem. volič; das Öchslein.
  5. volı̑čič, m. = voliček, Met.
  6. volíłən, -łna, adj. Wahl-, Jan., nk.; volı̑łna pravica, das Wahlrecht, volilni mož, der Wahlmann, nk.
  7. volı̑łnica, f. das Wahlzimmer, das Wahllocal, Cig., nk.
  8. volı̑łnik, m. der Wahlmann: možje volilniki, DZ.
  9. volíłnost, f. die Wahlfähigkeit, DZ.
  10. volílọ, n. das Vermächtnis, das Legat.
  11. voliloję̑mnik, m. der Legatar, DZ.
  12. volíšče, n. der Wahlplatz, der Wahlort, Cig., DZ., nk.
  13. voliši, adj. compar. geneigter, lieber, (voliši ja oditi = rajši odidem, Prip.- Mik. [V. Gr. II. 323, IV. 3.]).
  14. volı̑telj, m. der Erwähler, Jan. (H.).
  15. volı̑tən, -tna, adj. = volitven, Cig., Jan.
  16. volı̑təv, -tve, f. 1) die Wahl; — 2) zadnja v. = oporoka, Svet. (Rok.).
  17. vóliti, vǫ́lim, vb. impf. 1) wählen; — župana v.; voleči razdelek, der Wahlkörper, Levst. (Nauk); — 2) anwünschen: smrt komu v., Jap. (Prid.); — 3) v. komu kaj, jemandem im Testamente etwas vermachen, legieren; (v tem pomenu tudi pf.); — 4) lieber wollen: volim umreti nego grešiti, ogr.- C.
  18. vóliti se, vǫ́lim se, vb. impf. läufig sein (o kravi): krava se voli, C., Št. Jur ( Št.).
  19. volı̑tvən, -əna, adj. Wahl-, Levst. (Nauk), nk.; volitvena komisija, DZkr.
  20. volitvíšče, n. die Wahlstätte, C.
  21. volı̑vəc, -vca, m. 1) der Wähler; — 2) der Legator, Cig., Jan.
  22. volı̑vka, f. die Wählerin.
  23. volı̑vski, adj. Wähler-, Nov., nk.; v. imenik, die Wählerliste, Levst. (Nauk).
  24. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
  25. voljȃn, -ljnà, adj. = voljen.
  26. vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
  27. voljénje, n. das Wählen; prvo v., die erste Wahl, Gor.- Svet. (Rok.).
  28. vǫ́ljica, f. dem. volja; der Wille; moja hišica, moja voljica, Erj. (Izb. sp.); — die Velleität, Cig. (T.).
  29. vǫ́ljnost, f. 1) die Willigkeit; — 2) die Sanftheit, die Sanftmuth, Cig.; — die Milde, Cig.; — die Geschmeidigkeit, Cig., Jan.
  30. vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.- M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.- M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere ( bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.- C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
  31. vołkáč, m. der Wolf ( zaničlj.), Jan. (H.).
  32. vȏłkəc, -kca, m. dem. volk; ( nam. volčec); — der Ameisenlöwe, Jan., Z.
  33. vȏłkinja, f. = volkulja, die Wölfin, M.
  34. vołkodlàk, -dláka, m. 1) der Werwolf, Rib., Notr.- Erj. (Torb.); volkodlaki so prekleti ljudje, katerim je biti volkovom, dokler jih kdo ne osvobodi, LjZv.; — 2) = pes, kateremu je volčica mati, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Fresser, der Schlemmer, der Wollüstling, Meg.- Mik.
  35. vołkodlȃštvọ, n. das Wesen des Werwolfs: on me je volkodlaštva izbavil, LjZv.
  36. vołkọ́ma, adv. nach Wolfes Art, Levst. (Zb. sp.).
  37. vołkosnẹ̑dež, m. = lakomnik, Levst. (Zb. sp.).
  38. vołkostẹ́čina, f. 1) kraj, kjer se volkovi stekajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) zbirališče zanikarnih, malopridnih ljudi, Lašče- Z., Levst. (Rok.).
  39. vołkǫ́vka, f. die Osterluzei (aristolochia clematitis), C.
  40. vołkúlja, f. die Wölfin.
  41. vółna, f. die Wolle; poslati koga po žabje volne = jemanden in den April schicken, Kr.; — srednje volne, von mittelmäßiger Qualität, Levst. (Zb. sp.).
  42. vȏłnast, adj. wollicht.
  43. vȏłnat, adj. wollig; — wollen; volnata obleka.
  44. vȏłnatən, -tna, adj. wollen, C., Danj.- Mik.
  45. vołnę̑n, adj. wollen; volnena obleka.
  46. vołnenína, f. die Wollenware, Cig.
  47. vołnína, f. die Wollware, der Wollzeug.
  48. vołnolàs, -lása, adj. wollhaarig, Erj. (Som.).
  49. vołnotépəc, -pca, m. der Wollkrämpler, Dict., Jan.
  50. vołnovàt, -áta, adj. = volnat, Cig.
  51. volǫ̑včan, m. eine Art Flockenblume (centaurea pratensis), C.
  52. volǫ́vina, f. 1) das Ochsenfleisch; — die Ochsenhaut, das Ochsenleder; — 2) neka trta, Dol., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.), BlKr.; die Urbanitraube, M., Trumm.; tudi: das Ochsenauge, C.; bela v., weißes Ochsenauge, Trumm.
  53. volǫ̑vjak, m. 1) der Ochsenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) neka trta: blaues Ochsenauge, vzhŠt.- Trumm.; — 3) die Färberkamille (anthemis tinctoria), M., Vod. (Izb. sp.).
  54. volǫ́vji, adj. Ochsen-.
  55. volǫ̑vnik, m. 1) der Ochsenstall, C.; — 2) neka trta, Ip.- Erj. (Torb.); = volovina, Vrtov. (Vin.); — die Blüte der Herbstzeitlose, C., DSv.
  56. volǫ̑vnjak, m. 1) der Ochsenstall, Cig.; — 2) = volovnik 2), Ip.- Erj. (Torb.).
  57. volǫ́vski, adj. Ochsen-; volovska kri, Dalm.
  58. volovščák, m. die Ochsenweide, C.
  59. volǫ́vščica, f. = jalova telica, C.
  60. volǫ́vščina, f. neka trta, C.; — prim. volovina 2).
  61. vǫ́ltati, -am, vb. pf. gelingen, C., Jap. (Prid.).
  62. vółžiti se, -im se, vb. impf. durch Feuchtigkeit verderben (von Lebensmitteln), C.
  63. vǫ́nga, f., nam. volga, Ip.- Erj. (Torb.).
  64. vònj, vǫ́nja, m. 1) der Geruchssinn, der Geruch, Cig., Jan., Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); — 2) der Geruch, der Wohlgeruch, der Duft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  65. vǫ́nja, f. der Geruch, Burg. (Rok.), Notr.
  66. vonjáłən, -łna, adj. Geruchs-: vonjȃłni živec, der Geruchsnerv, Erj. (Som.).
  67. vonjȃłnica, f. das Riechfläschchen, Cig.
  68. vonjálọ, n. das Geruchsorgan, Cig.
  69. vǫ́njast, adj. wohlriechend, ogr.- C.
  70. vonjàt, -áta, adj. wohlriechend: vonjato bilje, Levst. (Zb. sp.).
  71. vonjáti, -ȃm, vb. impf. 1) einen Geruch verbreiten, Mur., V.-Cig., Jarn., Cig. (T.), Ročinj- Erj. (Torb.), Burg. (Rok.); — duften, Jan., nk.; — 2) übel riechen, stinken, Mik., Št.- Trst. (Let.); — 3) = duhati, riechen: v. smrekovo vejo, Zv.; — 4) schnupfen, GBrda.
  72. vonjàv, -áva, adj. wohlriechend, duftend, Jan., nk.
  73. vonjȃva, f. 1) der Wohlgeruch, der Duft, Cig., Jan., C., nk.; — 2) der Riechstoff, Jan.; bes. der Weihrauch, C.
  74. vonjávən, -vna, adj. duftend, Cig.
  75. vonjavína, f. die Riechessenz, Jan. (H.).
  76. vonjȃvka, f. das Wiesenriechgras, das Ruchgras (anthoxanthum odoratum), C., Vrt.
  77. vonjávost, f. die Riechkraft, Jan. (H.).
  78. vǫ̑njba, f. ein übler Geruch, der Gestank, Habd.- Mik., ogr.- C.
  79. vonjìv, -íva, adj. duftend, Jan., Glas., Vrt., Zv.
  80. vonjúha, f. der Gestank, ogr.- C., Valj. (Rad).
  81. vǫ̑s, m. der Schnurbart, Mik.; = pl. vosi, M., C.
  82. vǫ́se, f. pl. = vosi, der Schnurbart, Guts., Mur., Cig., Jan.
  83. vọ̑sək, -ska, m. das Wachs; mehak kakor vosek.
  84. vosẹ̑nica, f. = gosenica, Guts.- Cig., Jan., M., Erj. (Torb.), Št.- Cig.; vǫ́senica, KrGora.
  85. vọ̑sk, m. = vosek.
  86. vọ̑skast, adj. wächsern, M.
  87. vọ̑skati, -am, vb. impf. mit Wachs bestreichen, wichsen, M.
  88. vọ̑skovəc, -vca, m. der Wachsbaum, Cig.
  89. voskovína, f. das Rohwachs, der Wachsstoff, C.
  90. vọ̑skovnik, m. die Wachsmyrte (myrica), Tuš. ( Z.).
  91. vòšč, vóšča, m. der Schachtelhalm (equisetum), C.
  92. vóščəc, -čəca, m. der Schachtelhalm (equisetum), Valj. (Rad).
  93. voščę̑n, adj. wächsern, Wachs-; voščena sveča.
  94. voščeníca, f. die Wachskerze; der Wachsstock, Cig., Jan.
  95. voščeník, m. das Griesig in den Bienenstöcken, V.-Cig.
  96. voščenják, m. der Wachsstock, C.
  97. vǫ́ščenje, n. das Wünschen.
  98. voščę́nka, f. 1) die Wachskerze, Mik.; — 2) die Wachsleinwand, Cig., C.; (po rus.); — 3) der Wachsapfel, Dol., Št.
  99. voščevína, f. 1) der Wachsstoff, das Rohwachs, C.; — 2) die Wachsabfälle, Jan.
  100. 1. voščílọ, n. der Wunsch; der Glückwunsch, die Gratulation.

   95.697 95.797 95.897 95.997 96.097 96.197 96.297 96.397 96.497 96.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA