Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (96.097-96.196)

  1. vojáč, m. der Führer, der Wegweiser, C.; der Anführer, der Anleiter, V.-Cig.; — der Brautführer, Cig., Rib.- M., Valj. (Rad).
  2. vojačíca, f. = družica, die Brautführerin, BlKr.- SlN.
  3. vojáčina, f. die Soldateska, Cig. (T.).
  4. voják, m. der Soldat, der Krieger; v (med) vojake ali k vojakom iti, Soldat werden; v (med) vojake ali k vojakom vzeti, zum Militär abstellen.
  5. vojákinja, f. das Soldatenweib, Jan. (H.).
  6. vojáščina, f. das Militärwesen; — der Militärdienst; — das Militär.
  7. vojȃščnica, f. die Kaserne, Cig., Jan., nk.
  8. vojáški, adj. militärisch, Militär-, Soldaten-.
  9. vojȃštvọ, n. das Militärwesen; der Militärstand; — das Militär.
  10. vojčı̑n, m. der Brautführer, Cig., Štrek., Notr.
  11. vòjd, vójda, m. der Vogt, Pot.- Cig., Jan.; selski v., der Dorfälteste, Pot.- Cig.; beraški v., der Bettelvogt, Pot.- Cig.; — iz vojvoda (?).
  12. vǫ̑jda, f. = velika deklica: taka vojda, pa še tako neumna! Železniki ( Gor.).
  13. vojdáč, m. 1) der Rädelsführer, V.-Cig.; — 2) beim Wild das Vorthier, welches den Trupp führt, V.-Cig.
  14. vójən, -jna, adj. Kriegs-, nk.; vojni čas, Notr.- Levst. (Zb. sp.).
  15. vojeník, m. die Selchkammer, Z.
  16. vojenína, f. das Selchfleisch, Cig.
  17. vojénje, n. das Führen: v. (krave k biku): čas vojenja, Jan. (H.); — die Führung, die Leitung, (vojenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  18. vojeváč, m. der Kämpfer, der Krieger, C., ogr.- Valj. (Rad).
  19. vojevȃnje, n. das Kriegführen, kajk.- Valj. (Rad).
  20. vojẹ́vati, -am, vb. impf. zu führen, zu leiten pflegen, Mik.; otroke je k izkušnji vojeval, Levst. (Zb. sp.).
  21. vojeváti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, C., Mik., Vrt., kajk.- Valj. (Rad); = v. se, Mur., C.
  22. vojevı̑t, adj. 1) kriegerisch, Cig. (T.), C.; — 2) wehrfähig, Cig. (T.), DZ.
  23. vǫ̑jica, f. = vojka, C.
  24. vojı̑nski, adj. = vojen: vojinski zakon, das Wehrgesetz, Levst. (Nauk); vojinsko ministerstvo, das Kriegsministerium, DZkr.
  25. vǫ̑jka, f. das Leitseil, der Leitriemen, Mur., C., Mik., BlKr.- Erj. (Torb.), ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; pl. vojke, die Zügel, Vrt., UčT.; — übhpt. ein kurzer Strick, vzhŠt.
  26. vójna, f. 1) der Krieg, Mur., Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jez.); abecedna v., der Abckrieg, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Heer, Jan.; vojno zbrati, Npes.-K.
  27. 1. vǫ̑jnica, f. 1) das Leitseil, Mur.; — 2) der Leitarm, die Handhabe an der Kurbel, V.-Cig.; — 3) in der Schneidemühle die Hebestange, vermittels welcher die Säge auf und ab gehoben wird, V.-Cig.; — 4) der Pressbengel (ein an der Spindel angebrachter, am äußersten Ende mit einem Knopfe versehener Schwungarm), Cig.
  28. 2. vǫ́jnica, f. = ojnica, nav. pl. vojnice, die Gabeldeichsel, Cig., Burg. (Rok.), BlKr.
  29. 1. vojník, m. der Führer, C.; = vojaren, Dict.; vojnik ali spremljavec, Krelj; slepački vojniki, Krelj.
  30. 2. vojník, m. der Krieger, der Soldat, Mur., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  31. vojnı̑štvọ, n. das Militärwesen, Cig.; — das Militär, nk.
  32. vojnoslǫ̑vəc, -vca, m. der Strateg, Jan. (H.).
  33. vojnoslǫ́vən, -vna, adj. strategisch, Jan. (H.).
  34. vojnoslǫ̑vje, n. die Strategie, Jan. (H.).
  35. vojnoznȃnstvọ, n. die Kriegswissenschaft, Jan. (H.).
  36. vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
  37. vójskən, -kna, adj. = vojskoven, vojen.
  38. vojskovalíšče, n. = bojišče, der Kriegsschauplatz, DZ.
  39. vojskovȃnje, n. das Kriegführen.
  40. vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.
  41. vojskovȃvəc, -vca, m. der Kriegführende.
  42. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
  43. vojskovòd, -vǫ́da, m. der Heerführer, der Feldherr, Cig., Jan.
  44. vojskovǫ́dja, m. der Feldheer, Mur., nk.
  45. vojskovǫ̑dstvọ, n. die Heerführerschaft, die Heeresführung, Cig.; — die Feldherrnwürde, Cig., Jan.
  46. vǫ̑jstvọ, n. das Heer, die Armee, Guts.- Cig. (T.), DZ.
  47. vojščák, m. der Krieger, der Soldat.
  48. vojščákinja, f. die Kriegerin, C.
  49. vojščàn, -ána, m. = vojščak, vojak, ogr.- C.
  50. vojščȃnski, adj. = vojaški, ogr.- C.
  51. vójvoda, m. der Heerführer, der Feldherr; ( nav. vájvoda; vǫ́jvoda, kajk.- Valj. [Rad]; vivoda, vivuda, Schönl.; viuda, Meg., Trub., Dalm.; prim. vevoda); — der Herzog, Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  52. vojvodíca, f. die Heerführerin, Mur.; — die Herzogin, Mur., Jan.
  53. vójvodič, m. ein herzoglicher Prinz, Cig., Jan.
  54. vojvodı̑čna, f. eine herzogliche Prinzessin, Cig.
  55. vojvodína, f. das Herzogthum, Cig., Jan., nk.
  56. vójvodinja, f. die Herzogin, Cig., Jan., nk.
  57. vójvodkinja, f. = vojvodinja, Valj. (Rad).
  58. vojvodováti, -ȗjem, vb. impf. Heerführer sein, M.; — Herzog sein, Cig., Jan.
  59. vojvodovína, f. = vojvodina, Jan.
  60. vójvodski, adj. Feldherrn-, Mur., Cig.; — Herzogs-, herzoglich, Mur., Cig., Jan., nk.
  61. vójvodstvọ, n. die Feldherrnwürde, Mur., C.; — die Herzogswürde, Mur., Cig., Jan.; — das Herzogthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  62. vokāl, m. samoglasnik, der Vocal.
  63. vokālən, -lna, adj. samoglasniški, Vocal-.
  64. vokatīv, m. zvalnik, der Vocativ.
  65. 1. vòł, vóla, m. der Ochs; par volov; z voli voziti; — grbavi vol, der Buckelochs, Erj. (Ž.).
  66. 2. vǫ̑ł, -la, m. = ol, das Bier, Mur., Cig.
  67. vołčȃj, m. der Eiterstock, Jarn.
  68. vołčȃjəc, -jca, m. volčajci, bezgavke na svinjah, Dict.
  69. vȏłče, -eta, n. ein junger Wolf, Mur., Cig., Vrt.; Prišel je volk z volčeti, Npes.-K.; tudi: volčè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  70. vȏłčəc, -čca, m. dem. volk; 1) ein kleiner Wolf; — 2) eine Art Distel, C.
  71. vȏłčej, m. = volče, Cig.
  72. vȏłčək, -čka, m. dem. volk; 1) ein junger Wolf, Mur.; — 2) = volčič 2), Cerkljanski hribi- Štrek. (LjZv.).
  73. vołčíca, f. die Wölfin.
  74. vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.- Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.
  75. vółčičav, adj. an einer brandigen Entzündung krank (von Thieren), Cig., Gor., (volščev) pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
  76. vołčı̑n, m. der Seidelbast (daphne), Cig., Jan., M., Tuš. (R.).
  77. vołčína, f. 1) die Wolfshaut, Cig., Jan.; — das Wolfsfleisch, Cig.; — 2) die Wolfsgrube, Cig., C.
  78. vȏłčjak, m. 1) der Wolfsmist, Cig.; — 2) die Tollkirsche (atropa belladona), C.
  79. vółčji, adj. Wolfs-, wölfisch; volčja lakota, der Heißhunger, Cig.; — volčje črevo, der Fresser, Cig.; — volčji biti (na jed, na denar), gierig sein, Svet. (Rok.); volčja pravica, das Faustrecht, Cig.
  80. vȏłčkati, -am, vb. impf. wölfeln (eine Art Kinderspiel), C.
  81. vołčkováti se, -ȗjem se, vb. impf. = volčkati, Mur.
  82. vołčníca, f. 1) die Wolfsgrube, C.; — 2) die Malve, das Pappelkraut (malva), C.; — die Osterluzei (aristolochia clematitis), C.
  83. vołčník, m. der Seidelbast (daphne mezereum), Rodik- Erj. (Torb.).
  84. vóle, -eta, m. das Öchslein, der Ochs.
  85. vȏlej, m. dem. vol; 1) das Öchslein, Mik.; — 2) pl. voleji, die Hundsrose (rosa canina), Josch.
  86. vȏlək, -ləka, (-lka), m. dem. vol; 1) das Öchslein; tudi: volə̀k, -lkà, Valj. (Rad); — 2) das Brandhorn (murex brandaris), Jan., Erj. (Ž.); — 3) božji v., der Bockkäfer, Ip.- Erj. (Torb.); — der Goldkäfer, M., C.; der Blätterkäfer, Cig.; der Marien- o. Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Jan., Št.; — die Feldgrille, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); Lej, pure vabi — In božje volke: šuri muri! Preš.; — ( fig.) ein willensschwacher Mann; — 4) "voleki" = ledvice, Mariborska ok.
  87. vółga, f. die Goldamsel (oriolus galbula), Mik., Valj. (Rad), Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt., jvzhŠt.
  88. vołgȃk, -hkà, adj. = volhek 1), Mik., Erj. (Torb.).
  89. vȏłgəc, -gca, m. der Grünspecht, C., Danj.- Mik.
  90. vółgək, -hka, adj. = volhek 1), Jan., Cig. (T.), Erj. (Torb.).
  91. vółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Cig., Jan., Mik.
  92. vółhək, -hka, adj. 1) feucht, Cig., Jan., C., Mik., Štrek., Kras, Goriš., BlKr.; pšenica je na volhkem, jvzhŠt.; — 2) langsam: v. na dobro, ogr.- C.
  93. vołhkóba, f. die Feuchtigkeit, C.
  94. vołhkǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, C., kajk.- Valj. (Rad).
  95. vołhkọ̑st, f. 1) die Feuchtigkeit, Cig., Jan.; — 2) die Langsamkeit, ogr.- C.
  96. vołhkóta, f. die Feuchtigkeit, Jan., C.
  97. vȏłhva, f. die Hexe, C.
  98. vȏłhvəc, -vəca, m. der Weissager, Habd.- Mik., Jan., C.; der Zauberer, der Hexenmeister, C., ogr.- Valj. (Rad).
  99. vȏłhvica, f. die Weissagerin, Habd.- Mik., Jan., ogr.- Mik.; die Hexe, C.
  100. vołhvičevȃnje, n. das Wahrsagen, C.; — das Zaubern, ogr.- C.

   95.597 95.697 95.797 95.897 95.997 96.097 96.197 96.297 96.397 96.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA