Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (95.997-96.096)

  1. 1. vóditi, vǫ́dim, vb. impf. führen; otroka v., das Kind gängeln; Žlahtni gospod, žlahtna gospa Se za bele roke vodita, Npes.-K.; v. komu gospoda, zu jemandem den Priester beim Versehgange führen, Polj.; za nos v., bei der Nase herumführen, narren, hinhalten; jelo ga je voditi, er wurde von einer Geistermacht herumgeführt, Gor., jvzhŠt.; — leiten, lenken; delo, društvo, zavod v., nk.; — kakor vodi ta grešni svet, wie es diese sündige Welt mit sich bringt, Jurč.
  2. 2. vodíti, -ím, vb. impf. räuchern, selchen, Mur., Št., Kor.- Cig., C., Mik.; vojeno meso, Št.; moko v., das Mehl rösten, ("vaditi") Guts.; v. proso, der Hirse mit erhitzten Steinen einen bessern Geruch geben, Mik. (Et.).
  3. 1. vodı̑vəc, -vca, m. = voditelj, Cig.; naš vodivec, naš pastir, Škrb.
  4. 2. vodı̑vəc, -vca, m. der Selcher, Cig.
  5. vodı̑vka, f. (krivulja) v., die Leitcurve, Jan. (H.).
  6. vǫ́dja, m. der Führer, der Leiter, Mur., Cig., Jan., nk.; v. sovražnih čet, v. kakega zavoda, nk.; der Director, nk.; — po hs. vodja.
  7. vọ̑dje, n. das Wassersystem, Cig. (T.).
  8. 1. vódka, f. dem. voda; das Wässerchen.
  9. 2. vọ̑dka, f. 1) der Hebel, Cig.; — 2) die Sille, der Riemen zur Befestigung der Lockvögel auf dem Vogelherde (vudka), V.-Cig.
  10. vọ̑dkati, -am, vb. impf. (Vögel) locken, Št.- C.
  11. vodljìv, -íva, adj. = 2. voden 2), Cig., Jan.
  12. vodljívost, f. die Leitungsfähigkeit, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  13. vọ̑dnat, adj. wasserreich, V.-Cig., C., Vest.
  14. 1. vodníca, f. 1) die Führerin, die Leiterin; — zvezda vodnica, der Leitstern, Cig.; — črta v., die Leitlinie, Cel. (Geom.); — 2) das Pferdeleitseil, C.
  15. 2. vodníca, f. die Cisterne, C.
  16. 1. vodník, m. 1) der Führer, der Leiter; — 2) = povodnik, das Handpferd, Hip. (Orb.).
  17. 2. vodník, m. 1) der Wasserkasten, Cig.; — 2) die Wasserabzucht: v. je v puščavi, das Wasser zieht durch die Bergart ab ( mont.), V.-Cig.; die Wasserkluft, Cig.
  18. vodníkast, adj. wassernöthig ( mont.): vodnikasta jama, V.-Cig.
  19. vodnína, f. der Wasserzoll, Cig., Jan.
  20. vodnják, m. 1) der Wasserbrunnen; — die Cisterne; — 2) der Wasserbehälter, Mur., Cig.; das Bassin, Cig., DZ.; der Weiher, Jes.; — 3) das Wasserschaff, C.
  21. vodohǫ̑dəc, -dca, m. der Wassertreter, Cig.
  22. vodokàz, -káza, m. eine hydrographische Karte, h. t.- Cig. (T.).
  23. vodolẹ̑čba, f. die Hydropathie, Cig.
  24. vodolẹ̑čnik, m. der Hydropath, Cig., Let.
  25. vodolı̑j, * m. der Wassermann ( astr.), C.
  26. vodolı̑jič, m. der Abzugscanal, vzhŠt.- C.
  27. vodǫ́məc, -mca, m. der Eisvogel (alcedes ispida), Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), LjZv.
  28. vodomèt, -mę́ta, m. der Springbrunnen, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.; — rus., češ.
  29. vodonòs, -nǫ́sa, m. das Wasserschaff, Mur., C.
  30. vodonǫ̑səc, -sca, m. der Wasserträger, Mur., Cig., nk.
  31. vodonǫ́sən, -sna, adj. wasserführend, Cig. (T.).
  32. vodonǫ̑snica, f. 1) die Wasserträgerin, Cig.; — 2) das Wasserschaff, Jarn.
  33. vodonǫ̑snik, m. der Wasserträger, C.
  34. vodopàd, -páda, m. der Wasserfall, die Cascade, Cig., nk.; — rus., češ.
  35. vodopíja, m. der Wassertrinker, Habd.- Mik.; — hs.
  36. vodopìs, -písa, m. die Hydrographie, Cig. (T.).
  37. vodopı̑səc, -sca, m. der Hydrograph, Cig.
  38. vodopísən, -sna, adj. hydrographisch, Cig. (T.), Jes.
  39. vodopı̑sje, n. die Hydrographie, Cig.
  40. vodopı̑vəc, -vca, m. der Wassertrinker.
  41. vodopı̑vka, f. die Wassertrinkerin.
  42. vodoskòk, -skǫ́ka, m. der Wasserfall, Jan., Ist.- Nov.
  43. vodoslǫ́vən, -vna, adj. hydrologisch, Cig.
  44. vodoslǫ̑vje, n. die Hydrologie, Cig.
  45. vodostȃvstvọ, n. = vodno stavstvo, die Wasserbaukunst, die Hydrotechnik, Jan. (H.).
  46. vodotę́čina, f. die Wasserleitung, Z., Levst. (Pril.); — der Wassercanal, Met., Jarn., Cig.
  47. vodotòč, -tǫ́ča, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan., M., Levst. (Cest., Pril., Močv.), Jurč.; vodotoči udarijo črez naše travnike, Jap. (Prid.); velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.; podzemeljski v., LjZv.; — 2) das Flussbett, das Rinnsal, Cig., Jan., M., Jes.; Jordan je bil svoj vodotoč do vrha napolnil, Jap. (Sv. p.).
  48. vodotǫ́čina, f. das Flussbett, Cig., Jan.; — das Gerinne, das Fluder ( mont.), C.; — der Canal: vodotočine kopati, Levst. (Zb. sp.).
  49. vodotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan.; — 2) das Flussbett, Cig., Jan., M.; — 3) = vodovod, Cig., Jan.
  50. vodovája, f. = vodovod, Levst. (Nauk); — po stsl.
  51. vodǫ̑vje, n. coll. das Gewässer, die Gewässer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  52. vodovlàk, -vláka, m. die Wasserpumpe, Cig., Nov.
  53. vodovòd, -vǫ́da, m. die Wasserleitung, der Aquäduct, Cig., Jan., nk.; — rus.
  54. vodovǫ́dən, -dna, adj. Wasserleitungs-, nk.
  55. vodovǫ̑dstvọ, n. die Wasserleitungskunst, Cig. (T.); — die Hydraulik, Cig. (T.).
  56. vǫ̑dstvọ, n. die Führung, die Leitung, die Direction, Cig., Jan., nk.
  57. vofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = fofotati, Mik.
  58. vogȃł, -ȃla, m. = 1. vogel, Cig., Kr.
  59. vogȃłnica, f. das Eckbrett, Cig.
  60. vogȃłnik, m. ein behauener Eckstein, Dict.
  61. 1. vǫ̑gəł, -gla, m. = 1. ogel, die Ecke; — za voglom; na tri vogle miza.
  62. 2. vǫ̑gəł, -gla, m. = 2. ogel, die Kohle, Guts., Mik.; (vogol, Mur.).
  63. vǫ̑gəłn, -łna, adj. Eck-.
  64. 1. vǫ̑gəłnica, f. 1) die Eckkachel, Cig.; — 2) das Winkelmaß, Mur.
  65. 2. vǫ̑gəłnica, f. 1) zum Kohlenbrennen zusammengelegtes Holz, der Kohlenbrand, der Kohlenmeiler, Mur., C., vzhŠt.; — vogelnico žgati, Kohlen brennen, Mur.; — 2) vogelníca, die Kohlenbirne, die Frauenbirne, Jarn., C.
  66. vǫ̑gəłnik, m. der Eckstein, Mur., Cig., Trub.; vogəłník, Dict.
  67. vogəłnják, m. die Eckkachel, Cig.
  68. vǫ̑glast, adj. = oglast, eckig.
  69. voglàt, -áta, adj. = oglat, eckig.
  70. vogláti, -ȃm, vb. impf. 1) ausecken, Cig.; — 2) = voglariti 1), Cig.
  71. voglátost, f. die Eckigkeit.
  72. voglę̑n, m. = oglen, die Kohle, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  73. vǫ̑glenica, f. = 2. vogelnica 1), oglenica, BlKr.
  74. vogleníšče, n. der Feuerherd in der Schmiede, C.
  75. voglę̑nka, f. = oglenka, die Glutpfanne, C.
  76. vǫ̑glje, n. coll. = oglje, die Kohlen, Guts., Mur. i. dr.
  77. vogljíšče, n. der Kohlenbrand, C.
  78. voglováti, -ȗjem, vb. impf. = voglariti 2), M.
  79. voglǫ̑vje, n. die Hundsrose, die Hagebutte (rosa canina), Jarn., Mur., Josch.
  80. vòh, vǫ́ha, m. der Geruchssinn, der Geruch, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  81. voháč, m. der Spion, der Ausspäher, Cig.
  82. voháłən, -łna, adj. Geruchs-: vohȃłni živec, Cig. (T.).
  83. vohálọ, n. das Geruchsorgan, Jan., Cig. (T.).
  84. vohàn, -ána, m. der Spürer, Bes.
  85. vǫ̑hanje, n. das Riechen; — das Schnüffeln.
  86. vǫ̑hati, -ham, -šem, vb. impf. riechen; nič več ne voha, er hat den Geruch verloren; an etwas riechen, etwas beriechen; — schnüffeln; kaj tod vohaš? — wittern; pes zajca voha.
  87. vǫ̑havəc, -vca, m. der Schnüffler, Cig., M.
  88. vohȃvs, m. der Schnüffler, Cig.
  89. vohȃvslja, f. die Schnüfflerin, Cig.
  90. vǫ̑hlja, f. eine Person, die gerne alles beriecht, M.
  91. vohljáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig.
  92. vohnẹ́ti, -ím, vb. impf. schnüffeln, vzhŠt.- C.; živali jeseni najživahneje vohne, Zora.
  93. vohnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, stöbern, C.
  94. vohǫ̑n, m. 1) der Spürhund, Mur.; — 2) = vohun, Cig., ZgD.
  95. vohȗn, m. der Schnüffler, der Ausspäher, der Spion.
  96. vohúniti, -ȗnim, vb. impf. spionieren, nk.
  97. vohȗnstvọ, n. die Spionage.
  98. 1. vòj, vója, m. 1) der Führer, ogr., Krelj- Mik.; slepi voji, ogr.- Valj. (Rad); — der Begleiter: na ženitnini ima ženin voja, Notr.; — 2) das Leitseil, Z., Gor.- Burg. (Rok.).
  99. 2. vòj, vója, m. 1) das Heer, Jan.; — das Corps, das Armeecorps, h. t.- Cig. (T.), nk.; — 2) der Kampf, ogr.- C.; — prim. češ. voj, das Heer.
  100. vǫ́ja, f. 1) die Führung, die Leitung, Mur., Cig., C.; čudna božja voja, Ravn.; — 2) das Leitseil, der Leitriemen, C.

   95.497 95.597 95.697 95.797 95.897 95.997 96.097 96.197 96.297 96.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA