Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (95.597-95.696)

  1. vı̑šek, praep. c. gen. über: Zdaj se zvezda stavi, Višek mesta Betlehem, Danj.- Mik.; višek broda, Danj. (Posv. p.); — prim. više.
  2. vı̑šən, -šna, adj. vom Riedgras; — Schilfrohr-: višne piščali, Hirtenrohrflöten, C.; — prim. 2. viš in viš f.
  3. vı̑šešnji, adj. höher sich befindend, höher gelegen, C.; višešnji ljudje najprej solnce vidijo (die Leute in den höher gelegenen Gegenden), C.
  4. višína, f. 1) die Höhe (als Dimension); nadmorska v., die absolute Höhe, nk.; višino meriti; barometrova višina, Sen. (Fiz.); — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.
  5. vı̑šji, adj. compar. ad visok; höher; — der Würde nach höher gestellt, Ober-; višje oblastvo, nk.; višji nadzornik, der Oberaufseher, Cig., Jan., nk.; višji, der Vorgesetzte.
  6. vı̑ška, f. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  7. vı̑škati, -am, vb. impf. = bezljati, biesen, springen (o živini): teleta, junci viškajo, Z., BlKr.- Mik., Dol.
  8. vı̑ški, adv. in die Höhe, aufwärts, Boh., Meg., Alas.; (viškej, Mur.).
  9. vı̑škovlje, n. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  10. vı̑šnja, f. der Weichselbaum (prunus cerasus); — die Weichselkirsche; — tvoja modrost je od črešenj do višenj, t. j. kratka, Dol.- Levst. (M.).
  11. vı̑šnjast, adj. weichselfarbig, Cig.
  12. vı̑šnjat, adj. röthlichblau, violett, Mur.; bläulich, C.; himmelblau, Cig.
  13. víšnjav, adj. = višnjev 2), nk.
  14. višnję́ł, -la, adj., Cig., Jan., pogl. višnjev 2).
  15. víšnjev, adj. 1) Weichsel-; v. les; — 2) weichselfarbig, Jan.; dunkelfarbig, Meg.; — röthlichblau, violett, Mur., Cig.; višnjevi podlesek, Erj. (Izb. sp.); — blau, Cig., Jan., Kr.; vse višnjevo je Francozov, Cig.; tako so ga natepli, da je ves višnjev po životu, Gor.; — višnję́v, Mur.
  16. víšnjevəc, -vca, m. 1) der Weichselbrantwein, Cig., Dol.; — 2) die Kornblume, C.; — der Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), (-avec) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  17. víšnjevica, f. das Weichselwasser, Cig., Jan.
  18. višnjevína, f. das Weichselholz, Jan. (H.).
  19. víšnjevje, n. der Weichselwald, C.
  20. višnję̑vkast, adj. bläulich, Cig., C., Zora.
  21. vı̑šnji, adj. der höchste, nk.; za Boga višnjega, Levst. (Zb. sp.).
  22. vı̑t, f. 1) die Schraube, Jan., Nov.- C.; die Weinpressschraube: na viti visi prešni kamen, jvzhŠt.; — 2) der Schraubengang, das Schraubengewinde, Cig.
  23. víta, f. = vitra, das Flechtreis, Mik.
  24. vitȃł, -ȃla, m. = vitel 4), Jan., Nov.
  25. vitālən, -lna, adj. življenja se tičoč, vital.
  26. vı̑tək, -tka, m. 1) die Schraube, C.; — 2) = štritof 3), das Aufwindhölzchen für Garn, C.
  27. vítək, -tka, adj. 1) biegsam, Cig., Jan., Mik.; — 2) schlank, Cig., nk.; ( hs.).
  28. vítəł, -tla, m. 1) die Weberspule, Jarn., Mik.; — 2) die Spindel, Mur., C.; — 3) das Hölzchen, womit man das gehaspelte Garn in Knäuel windet, C., Z.; — 4) der Haspel, die Winde, um Lasten damit in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- M., C., Sen. (Fiz.), DZ.; die Wagenwinde, Ip.- Levst. (M.); der Göpel, Cig., Jan., Cig. (T.).
  29. vı̑teščina, f. die Ritterlichkeit: plemenita v. ubozih, Cv.
  30. vı̑teški, adj. Ritter-, ritterlich; — heldenmüthig, tapfer, Mur., Cig., nk.; viteški ali junaški ljudje, Krelj.
  31. vı̑teštvọ, n. 1) die Ritterschaft, das Ritterthum; — das Heer, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Ritterlichkeit, der Heldenmuth, Mur., Cig., nk.
  32. vı̑təv, -tve, f. = šiba, GBrda.
  33. vı̑tez, m. 1) der Ritter; — 2) der Streiter, der Kriegsknecht, der Soldat, ogr.- M.; — vitę́z, ogr.- Valj. (Rad).
  34. vı̑tezinja, f. = junakinja, Cig., Jan.
  35. vitezováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) Ritter sein, (-ževati se) Cig.; — 2) kämpfen, ogr.- M.
  36. vitę́ževati, -ujem, vb. impf. kämpfen, C., ogr.- Valj. (Rad).
  37. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
  38. 2. víti, víjem, vb. impf. heulen, Jan., C., Levst. (Sl. Spr.); volcje vijo, C.
  39. vítica, f. 1) die Ranke, Jan., C., Tuš. (B.); — 2) der Rebenzweig, Jan.; — 3) der Ring, Mik.; — 4) der Wachsstock, Nov., vzhŠt.
  40. vítičast, adj. rankenförmig: vitičaste noge, Rankenfüße, Cig. (T.).
  41. vitičnják, m. vitičnjaki, die Rankenfüßer (cirripedia), Erj. (Z.).
  42. vítje, n. das Winden.
  43. vítlen, m. = vitel 4), vitlo, Cig.
  44. vítlič, m. dem. vitel; die Handwinde, Cig.
  45. vítlọ, n. 1) der Haspel, die Winde, um Lasten in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., DZ.; na vitlo kvišku vleči, vzhŠt.; po vitlu smo jo (slanino) gori vlekli, pa se nam je vitlo odtrgalo, Pjk. (Črt.); — 2) die Garnwinde, Jan., C.; — 3) die Glockenwelle, Cig., Jan.; — 4) vitlo! (psovka), Središče, ( prim. motovilo).
  46. vitolàs, -lása, adj. lockenhaarig, Jan.
  47. vítovje, n. coll. die Zweige der Weinreben, die beim "Blößen" abgeschnitten werden, St. Peter pri Mariboru- Kres.
  48. vitúha, f. etwas Gewundenes, C.
  49. vı̑tva, f. die Flechtruthe, Šenpas- Erj. (Torb.).
  50. víva, f. = trta ali gož, ki veže gredelj in kolca, Tolm.- Erj. (Torb.).
  51. vívanica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  52. vívanka, f. = vivanica, C.
  53. vı̑včək, -čka, m. dem. 1. vivek; das Garnwindhölzchen: z vivčkom se navija nit na klobček, Burg. (Rok.), Ig (Dol.).
  54. 1. vı̑vək, -vka, m. = vivček, Z.
  55. 2. vı̑vək, -vka, m. der Kiebitz (vanellus cristatus), Cig., Ravn.- M., Erj. (Ž.).
  56. vívən, -vna, adj. biegsam, Jan.- Cig., M.
  57. vı̑vnik, m. = zveženj, ki se nosi na cvetno nedeljo v cerkev, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  58. vivọ̑da, f. neko jabolko, C.
  59. vivodínja, f. neko rdeče jabolko, Konjice ( Št.)- Pjk. (Črt.).
  60. vivodníca, f. = vivodinja, Valj. (Rad).
  61. vívola, f. neko jabolko, C.
  62. vívolica, f. = vivola, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  63. víza, f. der Hausen (accipenser huso), Guts.- Cig., Jan., Mur., Mik., Erj. (Ž.).
  64. vı̑zbəc, -zbəca, m. die Zippammer, der Kripper (emberiza cia), Cig., Frey. (F.).
  65. vízena, f., Frey. (F.), pogl. viza.
  66. vizína, f. = vizovina, Dict., Hip. (Orb.).
  67. vizīta, f. obisk, poset, die Visite.
  68. vizītən, -tna, adj. Visiten-.
  69. vizītnica, f. die Visitkarte, nk.
  70. vı̑zji, adj. Hausen-, Cig., Jan.; v. mehur, die Hausenblase, Cig., Jan.; ( prim. ribji klej).
  71. vīzmut, m. = bizmut, der Wismut.
  72. vízovina, f. das Hausenfleisch, Mur., Jan.
  73. viž, nam. vidiš: viž ga! = ali ga vidiš? tudi: = glej ga!
  74. vı̑ža, f. 1) = način, die Weise; — 2) die Sangweise, die Melodie; — iz nem. Weise.
  75. vížale, f. pl. Stelzen, Kr.- Valj. (Rad).
  76. vı̑žati, -am, vb. impf. = voditi, ravnati; — iz nem. weisen.
  77. vížəł, -žla, m. der Spürhund (canis sagax), Habd., C., Erj. (Ž.).
  78. vížle, -eta, n. dem. vižel, C.
  79. vjẹ̑mati, -am, vb. impf., pogl. ujemati.
  80. vjẹ́sti se, vjẹ́m se, vb. pf. sich hineinfressen.
  81. vję́ti, vjámem, vb. pf., pogl. ujeti.
  82. vkápati, -kȃpam, -pljem, vb. impf. eintröpfeln, Jan.
  83. vkapljáti, -ȃm, vb. pf. eintröpfeln, Cig.
  84. vkapljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vkapljati, Jan.
  85. vklàd, -kláda, m. die Einlegung, die Einlage, der Einsatz (in eine Casse), Cig.
  86. vklȃd, f. = vklada 1), Jan.
  87. vklȃda, f. 1) die Ladung ( z. B. des Schiffes), Cig.; metali so vklado v morje, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Grundmauer, der Grund, C., M.
  88. vkladáč, m. človek, ki vklada, der Einlader, Cig.
  89. vkladalíšče, n. prostor, kjer se kaj vklada, der Einladeplatz, DZ.; ( das Magazin, Levst. [Nauk]).
  90. vkladȃłnik, m. die Baumruthe, welche in die Fuge des Garnbaumes passt, um das Ende der Kettenfäden daran zu befestigen, Cig.
  91. vklȃdati, -am, vb. impf. 1) hineinlegen; hineinladen, laden; — 2) den Grund legen, C.
  92. vklȃdək, -dka, m. die Einlage, das Zwischenstück, Jan. (H.).
  93. vklȃdən, -dna, adj. vkladni kamen, der Grundstein, C., ZgD.; — prim. vklada 2).
  94. vkláditi, -im, vb. pf. = v klado dejati, in den Stock spannen, C.; — prim. klada 3).
  95. vkléniti, vklę́nem, vb. pf. v. koga, jemandem Ketten, Fesseln anlegen, ihn einfesseln; vklenjenega so peljali, gnali v mesto; — v. vola v jarem, den Ochsen in das Joch spannen.
  96. vklę́njenəc, -nca, m. der Gefesselte, Cig., C.
  97. vklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad vkleniti.
  98. vklę̑pe, f. pl. die Fesseln, Cig.
  99. vklę̑pnica, f. die Fessel: ročna v., Cv.
  100. vklę̑pnik, m. die Fessel, Jan.; na levi roki so mu viseli ostanki železnega vklepnika, Jurč.

   95.097 95.197 95.297 95.397 95.497 95.597 95.697 95.797 95.897 95.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA