Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (95.497-95.596)

  1. vı̑nəc, -nca, m. der Monat October, Cig.
  2. 1. vı̑nək, -nka, m. der Bug, die Krümmung, Jan., C., Valj. (Rad); v vinke tekati = sem in tja tekati, C.; — der Umweg, Guts.- Cig., Jan.; — der Umschweif, der Kunstgriff, Cig., Jan., C.; — prim. ovinek.
  3. 2. vı̑nək, -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek ( t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).
  4. vìni, conj. ( adv.) = vendar, doch: ali ti si vini moj glas uslišal, Trub.; da so vini otroci božji, Trub.; ali ste vini ("bini") prišli? Zilj.- Jarn. (Rok.).
  5. viníca, f. 1) der Weinkeller, C.; — 2) vínica, neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — die Weinbirne, die Mostbirne, Jarn.- M., Jan., C., Burg. (Rok.), Gor.
  6. viníčevina, f. = vinika, Št.; die blaue Vogeltraube, Trumm.
  7. viníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. nach der wilden Weinrebe ausarten, trs se viniči, die Rebe macht kleine Beeren, Cig.
  8. vinı̑čje, n. coll. 1) wilde Weinreben, M., Valj. (Rad); — 2) die Rebenschösslinge, die abgeschnitten werden, das Rebenholz, ogr.- C.
  9. vinı̑čka, f. der Rebensprössling, ogr.- C.
  10. viníka, f. 1) die wilde Weinrebe (vitis labrusca); — 2) der Rebenschössling, die Rebe, Goriš., ogr.- C.; — 3) neko jabolko, C.
  11. viníkovina, f. = vinika.
  12. víniti, vı̑nem, vb. pf. = izviniti, verrenken, Mur., Cig.
  13. vı̑njačək, -čka, m. dem. vinjak; das Rebenmesser, Cig.
  14. vı̑njačišče, n. der Rebenmesserschaft, C.
  15. vinjága, f. die wilde Weinrebe, Meg.- Mik., Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  16. vı̑njak, m. 1) das krumme Rebenmesser; — = klestilnik, das am Ende gekrümmte Astmesser, jvzhŠt.; — 2) vinják, der Winzer, Habd.- Mik.
  17. vı̑njen, adj. berauscht, trunken; — iz: vinən.
  18. vı̑njenəc, -nca, m. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Koborid- Erj. (Torb.).
  19. vı̑njenost, f. die Berauschtheit, der Rausch.
  20. vinjēta, f. sličica služeča v okras, die Vignette.
  21. vı̑nkast, adj. geschlängelt, sich schlängelnd: vinkasta kača, Škrinj.
  22. vı̑nkati, -am, vb. impf. herumschweifen, C., Z.; = v. se, V.-Cig.; — prim. 1. vinek.
  23. vı̑nkla, f. = vintla, Tolm.- Štrek. (Let.); (binkla, Cerkno, Idrija).
  24. vı̑nkušti, f. pl., Mur., pogl. binkošti.
  25. vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.- Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.
  26. vinoljúbən, -bna, adj. weinliebend, Jurč.
  27. vinopı̑vəc, -vca, m. der Weintrinker.
  28. vinopı̑vka, f. die Weintrinkerin.
  29. vinopı̑vstvọ, n. das Weintrinken, Jurč.
  30. vinotòč, -tǫ́ča, m. = vinotočnica, Ljub.
  31. vinotǫ̑čnica, f. die Weinschenke, der Weinschank, C.
  32. vinotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Monat October; — 2) der Schenkwirt, Erj. (Izb. sp.).
  33. vínov, adj. Wein-: vinova loza = vinska trta, Levst. (Zb. sp.).
  34. vínovčina, f. = vinovka, (vinučina) Krelj.
  35. vínovina, f. coll. Rebenlaub, Rebenzweige, Nov.- C.
  36. vínovka, f. die wilde Weinrebe, C., Z.
  37. vínovlje, n. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Vrsno- Erj. (Torb.).
  38. vinožéljən, -ljna, adj. weinsüchtig, Cig.
  39. vinožéljnost, f. die Weinsucht, Cig.
  40. vínski, adj. 1) Wein-; vinska trta; vinske gorice, vinski kraji; vinska posoda; vinski ocet; v. bratec, der Zechbruder; — 2) weintrunken, berauscht; ves vinski in težak, Jurč.
  41. vı̑nstvọ, n. der Weinbau, die Weincultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ., Dol.; v teh krajih je dosti vinstva, iz vinstva kaj dobiti, Dol.
  42. vínščak, m. 1) der Weinbauer, Jan., C., Jurč., LjZv., SlN., Dol.; — der Weinhändler, Cig., M.; — 2) der Weinstein, C.; — 3) der Monat October, C.
  43. vínščica, f. neko jabolko, C.
  44. vínščina, f. der Weingartenboden, C.
  45. vı̑nta, f. die Winde, die Hebewinde; — iz nem.
  46. vı̑ntati, -am, vb. impf. mittelst der Winde in die Höhe heben.
  47. vı̑ntla, f. ein großer Backtrog, Goriš.- C.; (tudi: vindla, bindla, Goriš.); — iz furl. vintule, Štrek. (Let.).
  48. vīntula, f. = vintla, Ben.- Kl.
  49. violīna, f. = gosli, die Violine.
  50. violončēl, m. das Violoncell.
  51. vı̑səc, -sca, m. = viselj, kajk.- Valj. (Rad).
  52. visẹlíšče, n. der Aufhängepunkt, Cig. (T.).
  53. vísəlj, -slja, m. = želod (v uganki): viselj visi, čakelj čaka; viselj pade, čakelj ga pobere (svinja in želod), Lašče- Erj. (Torb.).
  54. visẹ̑łnice, f. pl. = vislice, Preš.
  55. visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); ( hs.); — tudi: vísẹti ( nav. vísiti) vı̑sim, Dol., Št., kajk.- Valj. (Rad).
  56. visína, f. die Höhe, ogr.- C., Valj. (Rad).
  57. vísiti, * -im, vb. impf. erhöhen, erheben, C.
  58. vı̑sle, f. pl. = svisli, der Heuboden, M., Št.
  59. víslice, f. pl. der Galgen; ( nam. viselice, Valj. [Rad]).
  60. visočȃnstvọ, n. die Hoheit, C.
  61. visočȃva, f. die Höhe, Cig.
  62. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
  63. visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
  64. visokodę́bəłn, adj. hochstämmig, Jan.
  65. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  66. visokodȗšje, n. der Hochsinn, Cig. (T.).
  67. visokoglȃvəc, -vca, m. ein hochmüthiger Mensch, Slom.- C., ZgD.
  68. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
  69. visokomı̑səłn, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  70. visokomı̑səłnost, f. erhabene Denkungsart, Cig.
  71. visokonẹ́mški, adj. hochdeutsch, Jan., nk.
  72. visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
  73. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
  74. visokopèt, -pę́ta, adj. mit hohen Absätzen versehen: visokopeti črevljički, Zv.
  75. visokoplèč, -plę́ča, adj. hochschulterig, Jan.
  76. visokoplečàt, -áta, adj. = visokopleč, Jan.
  77. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
  78. visokọ̑st, f. die Höhe; — die Hoheit; cesarska Visokost, kaiserliche Hoheit, Cig., Jan., nk.
  79. visokostébəłn, adj. hochstengelig, nk.
  80. visokọ̑stən, -stna, adj. Höhen-: visokostno merilo, der Höhenmaßstab, DZ.
  81. visokošọ̑ləc, -lca, m. der Hochschüler, der Universitätshörer, Cig., nk.
  82. visokošọ̑lski, adj. Hochschul-, Universitäts-, Cig., Jan., nk.
  83. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
  84. visokovẹ́jən, -jna, adj. hochästig, Jan.
  85. visokovẹ̑jnat, adj. = visokovejen, Jan.
  86. visọ̑st, f. = visokost, die Hoheit, Cig. (T.), DZ.
  87. visóta, f. = višava, Levst. (Zb. sp.).
  88. 1. vı̑š, m. die Höhe: z viša, aus der Höhe, Ben.- Kl.; na viš se vzdigovati, Jarn. (Sadj.).
  89. 2. vı̑š, m. = viš, f., Cig., C.; psa nista mogla race izvleči iz gostega viša, Bes.; — das Schilfrohr, C.
  90. vı̑š, -ı̑, f. das Riedgras (carex), Medv. (Rok.), Tuš. (B.), M.
  91. víša, f. die Anhöhe, Jarn., Mur., V.-Cig., C.
  92. višánjək, -njka, m. die Höhe, der Höhepunkt, ogr.- C.
  93. vı̑šati, -am, vb. impf. erhöhen, Cig., M.; — v. se, sich erhöhen, höher werden, Cig.
  94. višȃva, f. die Höhe; iz višave, v višavah; slava Bogu na višavah; — die Anhöhe; — = višavje, das Hochland, Cig. (T.).
  95. višȃvje, n. das Hochland, C., Jes.
  96. višȃvski, adj. Höhen-: v. dim = čad, der Höhenrauch, Jan.
  97. vı̑šča, f. = repno natje, GBrda- Erj. (Torb.); — = drobna repa z natjem vred, Ip., Banjščice, Bodrež, Tolm.- Erj. (Torb.); — = koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — okrogla repa, Solkan- Erj. (Torb.); — tudi furl. viscia, Erj. (Torb.).
  98. víšče, n. = višča, drobna repa z natjem, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.).
  99. vı̑še, adv. compar. ad visoko; höher; — (v. hiše, über dem Hause, v. vsega, über allem, C.).
  100. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.

   94.997 95.097 95.197 95.297 95.397 95.497 95.597 95.697 95.797 95.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA