Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (95.297-95.396)

  1. vezẹ̑lje, n. 1) der Bindbast, das Bandwerk, Cig.; — 2) die Waldrebe (clematis vitalba), Jan., Mik., Ravn.- M., pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
  2. vezẹ̑ljevica, f. = vezelje 2), pri Fari- Štrek. (LjZv.).
  3. və̀zəm, -zma, m. = vazem, vuzem, Ostern, die Osterzeit, C., BlKr.
  4. vę́zən, -zna, adj. 1) Binde-: vę̑zni tram, der Bindebalken, Cig.; vezni samoglasnik, der Bindevocal ( gramm.), Cig. (T.); — 2) bündig, verbindlich, Mur., Cig.; — 3) fest zusammenhangend: vezna prst, Ip.
  5. vezenína, f. die Stickware, DZ.; — prim. vesti (vezem).
  6. vę́zenje, n. das Sticken, die Stickerei, Cig., Jan., nk.; — hs.
  7. vezẹ́ti, -ím, vb. impf. stecken ( z. B. im Morast), Jan.
  8. vezẹ́vati, -am, vb. impf. zu binden pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  9. vezíca, f. črta vezica, die Verbindungslinie, Cig. (T.).
  10. vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro- C. ( Vest.).
  11. vę̑zih, m. der Docht, Notr.- Cig., Jan.
  12. vezíka, f. die Korb- oder Bandweide (salix viminalis), C.
  13. vezíkovəc, -vca, m. der Bandweidenbaum, C.
  14. vezíkovina, f. die Bandweide, das Bandweidenholz, C.
  15. vezíłən, -łna, adj. 1) zum Binden gehörig, Bind-: vezı̑łnọ ličje, der Bindbast, Cig.; — 2) zum Sticken gehörig, Stick-: vezilni vzorec, das Stickmuster, Cig.
  16. vezílja, f. die Stickerin, Cig.; — hs.
  17. vezı̑łka, f. = potica v vezilo podarjena, Svet. (Rok.), Dol.
  18. vezı̑łnica, f. 1) der Bindfaden, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) die Stickmaschine, DZ.
  19. vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.- M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.
  20. vezíšče, n. der Verbindungspunkt, Cig. (T.).
  21. vezı̑tba, f. = vezatva, Cig.
  22. vezı̑təv, -tve, f. = vezatev, Mur., Cig., Volk.- M.
  23. vezı̑vọ, n. 1) das Bindegewebe, Cig. (T.); koščeno v., das Knochengewebe, Erj. (Som.); — 2) das Stickgarn, das Stickwerk, Jan. (H.).
  24. vezljìv, -íva, adj. fest zusammenhangend: vezljiva zemlja, Nov., Bes.
  25. vəzmováti, -ȗjem, vb. impf. das Osterfest feiern, BlKr.
  26. veznẹ́ti, -ím, vb. impf. vezni, es zieht ins Herbe, Cig.
  27. vę̑znica, f. 1) der Bandbalken, Levst. (Cest.); — 2) die Bindehaut, Cig., DZ.; očesna v., Cig.; — 3) črta veznica, die Verbindungslinie, Cig. (T.), Žnid.
  28. vę̑znik, m. 1) das Bindewort, Mur., Cig., Levst. (Sl. Spr.); — 2) das Gebinde (bei Zimmerleuten), Cig. ( Jan.); tudi: vezník.
  29. veznína, f. der Bindelohn, Cig.; — der Buchbinderlohn, Cig., Jan., nk.
  30. 1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
  31. 2. vẹ́zniti, -nem, vb. pf. umstürzen: v. posodo, M.
  32. vę́znost, f. die Bündigkeit, Mur., Cig.
  33. vezováti, -ȗjem, vb. impf. v. koga, den Namenstag jemandes mit Gratulationen, Angebinden, Festgelagen u. dgl. feiern.
  34. vezovȃvəc, -vca, m. kdor koga vezuje; — der Gratulant, Jan.
  35. vę́zovina, f. das Ulmenholz, C.
  36. véža, f. der Hausflur, das Vorhaus; — božja v., das Gotteshaus.
  37. vẹžbalíšče, n. der Übungsplatz, der Exercierplatz, nk.; — hs.
  38. vẹ̑žbati, -am, vb. impf. üben, v. se, sich üben, nk.; — hs.
  39. vẹ̑žbovnik, m. das Exercierreglement, Jan. (H.).
  40. vę́žəlj, -žlja, m. das Garnband, das Strähnenband, C.
  41. veželjáti se, -ȃm se, vb. impf. ringen, Notr.- Cig.
  42. 1. vežę̑n, adj. Hausflur-, Vorhaus-: vežena vrata, veženi prag, Levst. (Zb. sp.).
  43. 2. véžən, -žna, adj. Hausflur-, Vorhaus-; vę̑žna vrata, das Hausthor; vežni ključ, der Hausthorschlüssel.
  44. 3. vẹ́žən, -žna, adj. = vegast, M.
  45. véžica, f. dem. veža; — = lopa pred cerkvijo, die Vorhalle, BlKr.
  46. vẹ́žiti, -im, vb. impf. verbiegen, verkrümmen, Mur., Cig., Jan.; — v. se, sich werfen (vom Holze); les se veži, Vrtov. (Km. k.).
  47. vę̑žje, n. das Vorhaus, die Hauslaube, Cig.
  48. vę̑žnik, m. der Corridor, Cig.
  49. vę̑žnja, f. = vezatva, Vrtov. (Vin.), SlN.- C.
  50. vgȃnjati, -am, vb. impf. ad vgnati; hineintreiben, Mur.
  51. vgátiti, -im, vb. pf. 1) hineinstopfen, Cig.; — 2) aufnöthigen, Jan.
  52. vglobíti, -ím, vb. pf. hineinsenken: ena kost je v drugo vglobljena (ist gelenkig verbunden), Erj. (Som.); — v. se v misli, sich in Gedanken vertiefen, Cig., nk.; v. se v pesem, LjZv.
  53. vgnáti, vžénem, vb. pf. hineintreiben, Mur.; vgnana živina, C.
  54. vgnę́čiti, -im, vb. pf. einquetschen, Cig.
  55. vgnésti, vgnétem, vb. pf. hineinkneten, ( fig.) einbleuen: v. komu kaj, C.
  56. vgnẹ́zditi se, -im se, vb. pf. sich einnisten, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.).
  57. vgọ̑dnji, adj. = zgodnji, C.
  58. vgọ̑dnọ, adv. = zgodaj, frühmorgens, ogr.- C., vzhŠt.- SlN.
  59. vgółbniti, -gȏłbnem, vb. pf. versinken: kola vgolbnejo v razorane jarke, LjZv.
  60. vgòn, vgǫ́na, m. die Eintreibung, Cig.
  61. vgozdíti, -ím, vb. pf. einkeilen; vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, Jurč.; — einschieben, M.; v. stavek, Levst. (Zb. sp.).
  62. vhajalíšče, n. der Eintrittspunkt, DZ.
  63. vhȃjati, -am, vb. impf. ad vniti; hineingehen, Cig.
  64. vhòd, -hǫ́da, m. 1) der Eingang, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) der Einzug, der Einmarsch, Mur., Cig., Jan., nk.; v. imeti v mesto, den Einzug in die Stadt halten, Cig.; — der Introitus, Cig., Jan.
  65. vhǫ́dən, -dna, adj. Eingangs-, Eintritts-, Cig.; vhǫ̑dna postaja, die Einbruchsstation, Cig., Cig. (T.).
  66. vhodíšče, n. die Eingangsstätte, Mur., Cig.; der Eintrittspunkt, Cig. (T.).
  67. vhǫ̑dnica, f. = vstopnica, die Eintrittskarte, Jan., C.
  68. vhodnína, f. = vstopnina, das Eintrittsgeld, Cig., Jan., C.
  69. vı̑, pron. ihr; Vi, Sie; Vi ste krivi, Sie sind schuld.
  70. vi-, praef. = iz-, Zilj., Ben.; vse denarje sem vidal, koža je lepo videlana, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  71. víba, f. die Spirale, Kr.- Valj. (Rad).
  72. vı̑cati, -am, vb. impf. 1) plagen, quälen, martern; žene može vicajo na zemlji, Gor.- DSv.; — v. se, eig. im Fegefeuer leiden, Cig.; sich plagen, sich martern; — 2) neka otročja igra, = nebeškati, Gor.; — prim. vice.
  73. vı̑ce, f. pl. das Fegefeuer; — prim. stvn. wizi, Mik.
  74. vı̑d, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.- Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht ( arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.
  75. vída, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
  76. vı̑dalice, f. pl. die Querpfeife, Kr.- Mur.; — die Doppelpfeife, Ist., Kr.- Mur., Valv.- Cig.; — prim. nem. Fiedel, srlat. vidula, C.
  77. vidanica, f. neko jabolko, C.
  78. vidanka, f. neko rdeče, debelo jabolko, C.
  79. vı̑dəc, -dca, m. der Sehende, Mur., Ravn.; Največji slepci radi bi vidce vodili, Levst. (Zb. sp.).
  80. vídẹlọ, n. 1) das Auge, C.; das Gesicht, C.; — 2) das Tageslicht, C.; na videlo spraviti, C.; na videlo postaviti, SlN.- C.; na videlo belega dne priti, Raič (Slov.); za videla, noch bei Tage, C.; — 3) das Schauspiel, das Spectakel, C.
  81. vídəm, -dma, m. der Pfarrpfründengrund, C., Vest.
  82. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
  83. vídẹnje, n. 1) das Sehen; po videnju, na videnje poznati, vom Sehen aus kennen, vzhŠt.- C.; brez videnja kupiti kaj, etwas kaufen, ohne es zu sehen, vzhŠt.- C.; — na videnje, zum Schein, C.; — 2) die Vision, die Erscheinung, C.; prikazen ali videnje, Krelj, Dalm.
  84. vı̑des, m. = videz, Krelj, Dalm.; zvunanji v., Krelj.
  85. vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
  86. vidẹ́vati, -am, vb. impf. zu sehen pflegen: tam ljudje videvajo veliko kačo, Mik., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  87. vı̑dez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
  88. vı̑dezən, -zna, adj. scheinbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  89. vı̑deznost, f. die Scheinbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  90. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
  91. vidílọ, n. das Gesichtsorgan, Cig., Jan., Cig. (T.).
  92. vidítən, -tna, adj. = viden, sichtbar, Mur., Mik.
  93. vidljìv, -íva, adj. = viden, sichtbar, Cig., Jan., ogr.- M., nk.
  94. vı̑dnik, m. der Sehnerv, Cig. (T.).
  95. vidnocvẹ̑tka, f. das Phanerogam, Cig. (T.).
  96. vidnoplǫ̑dnica, f. = vidnocvetka, Cig., Jan.
  97. vídnost, f. 1) die Sichtbarkeit, die Ersichtlichkeit, Cig., Jan., nk.; die Klarheit, Cig. (T.); — 2) das Auffallende: desetim bratom je Bog več vidnosti in vednosti dal, Jurč.; — die Ansehnlichkeit, die Stattlichkeit.
  98. vı̑dom, adv. meni se vidom da, ich sehe, Danj. (Posv. p.).
  99. vı̑doma, adv. sichtbar, zusehends.
  100. vidoslǫ̑vje, n. die Ophthalmologie, Jan. (H.).

   94.797 94.897 94.997 95.097 95.197 95.297 95.397 95.497 95.597 95.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA