Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (95.197-95.296)

  1. vesláč, m. der Ruderer, Jan., C., Jurč.
  2. vesláča, f. noge veslače, die Ruderfüße, Cig. (T.).
  3. veslȃj, m. der Ruderschlag: z nekaj krepkimi veslaji, LjZv.
  4. veslȃnje, n. das Rudern.
  5. véslast, adj. ruderartig, Cig.
  6. veslàt, -áta, adj. ruderreich, vielberudert, Cig.
  7. vesláti, -ȃm, vb. impf. 1) rudern; — veslati in jesti, schnell essen, C.; — 2) grobe Reden führen, Mur.
  8. veslȃvəc, -vca, m. der Ruderer, Cig., Jan.
  9. veslȃvka, f. 1) die Rudrerin; — 2) navadna v., die gewöhnliche Ruderwanze, der Rückenschwimmer (notonecta glauca), Erj. (Ž.).
  10. vesleníca, f. (ladja) v., das Ruderschiff, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  11. vę́slica, f. 1) eine einem Ruder ähnliche Schaufel, bes. die Kohlenschaufel; tudi: véslica, Valj. (Rad); — 2) lopatica, s katero se žganci mešajo, Valj. (Rad); — 3) veslice so pri vinski preši tista brunca, katera se nad slemenom vtikajo, jvzhŠt.
  12. vę́sličnik, m. der Ofenzeugwinkel, in den man Kohlenschaufeln, Ofengabeln, Schürhaken u. dgl. Küchengeräthe zu stellen pflegt, Mur.
  13. vę́sličnjak, m. = vesličnik, Mur., C.
  14. veslína, f. das Ruderloch, Cig.
  15. véslọ, n. 1) das Ruder; — 2) eine verleumderische Zunge, Mur.
  16. veslonǫ̑žəc, -žca, m. veslonožci, die Ruderfüßer (steganopodes), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  17. vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).
  18. vəsníca, f. das Dorf, die Dorfgemeinde, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.
  19. vəsničàn, -ána, m. der Dorfbewohner, Cig., Jan.
  20. vẹ̑snik, m. o Jurjevem zeleno opleten mladenič, Ščav.- Pjk. (Črt.).
  21. vəsǫ̑ljni, -ljna, adj., nam. ves voljni: gesammt, allgemein, Welt-; vesoljni svet, die ganze uns offene Welt; vesoljno morje, das Weltmeer; vesoljni potop, die Sintflut.
  22. vəsoljnopotǫ́pən, -pna, adj. diluvianisch, Cig.
  23. vəsǫ̑ljnost, f. die Allgemeinheit, die Gesammtheit, Cig., Jan., nk.
  24. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
  25. vestẹ́je, f. pl. das Ofenloch, C.; — prim. isteje, ustije, ustje.
  26. vẹ́stən, -tna, adj. 1) Gewissens-; vẹ̑stna dolžnost, reč; — gewissenhaft; v. človek; vestno delati; — 2) bekannt, kund: vsemu svetovi vestno storiti (kund thun), Krelj; kar je vam vestno, rok. iz 15. stol., prisega iz l. 1601- Kres.
  27. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
  28. vę́sti, vę́zem, vb. impf. sticken, Cig., Jan., nk.; — hs.
  29. vẹ̑stnik, m. der Verkünder, ZgD.; — der Bote, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  30. vẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit.
  31. vẹstovı̑t, adj. sich bewusst, Habd.- Mik., C.
  32. vẹstovı̑tost, f. das Gewissen, kajk.- Valj. (Rad).
  33. vəsvǫ́ljən, -ljna, adj. t. j. ves voljen, išči pod: voljen.
  34. və̀š, interj. husch! Preš.
  35. 1. vẹ́ša, f. der Hängeplatz, Jan., Mik.
  36. 2. vẹša, f., pogl. vešča.
  37. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
  38. vẹ̑šč, vẹ́šča, adj. erfahren, kundig, bewandert, geschickt, Jan., Cig. (T.), C., nk.; vešč vinstvu, Vrt.; vešč jeziku, Zora; vešč o jeziku in tvarini, Levst. (Nauk); vešč o ločbi, Vrt.; — iz drugih slov. jezikov.
  39. vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.- Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.- Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.- M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
  40. vẹščák, m. der Sachverständige, der Kenner, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  41. vẹščákinja, f. die Sachverständige, die Kennerin, nk.; — prim. veščak.
  42. vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.- Mik., ogr.- C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
  43. vẹščíca, f. die Weissagerin, Jan.; — die Hexe, Valv.
  44. vẹščína, f. die Geschicklichkeit, die Routine, Cig. (T.).
  45. vẹ́ščiti, -im, vb. impf. lange aufbleiben und Licht brennen, Lašče- Levst. (Rok.).
  46. vẹ̑ščka, f. 1) die Hexe, ogr.- C.; — = ženska, katera bi rada bila coprnica, pa ne more, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Nachtfalter, C.
  47. vẹ̑ščnik, m. der Riehwurm in den Bienenstöcken (die Larve des Immenwolfes), V.-Cig.
  48. vẹ̑šda, adv. = veš da, ja freilich, natürlich, C., jvzhŠt.
  49. vẹ̑šək, -ška, m. der Kalkspat, V.-Cig.
  50. vẹšèlj, -ę́lja, m. ein abstehendes Krautblatt, Notr.
  51. vẹ̑šenka, f. das Hängeschloss, Cig., M.
  52. vẹ́ševje, n. coll. die Kohlblätter, Dol.
  53. vẹšíca, f. = kapusova rastlina, ki se neče v glavo stisniti in utrditi, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  54. vẹ́šiti se, -im se, vb. impf. durch das Spundloch verrauchen und dadurch schal werden ( v. Wein), Štrek.; vino se veši = cvet iz njega puhti, Vrtov. (Vin.).
  55. vẹ̑šnica, f. der Spundpfropf, Meg.
  56. vẹ̑šnik, m. der Spundbohrer, Jan. (H.).
  57. vešnik, m., Ahac., pogl. vasovavec, 1. oglar.
  58. vę̑tčina, f. altes Zeug, C.; — prim. vetek.
  59. vę̑tək, -tka, adj. alt, Poh.; schwach, abgelebt, abgenützt (von Menschen und Thieren), Fr.- C.; vetki ded, C.; — alt, abgetragen (von Kleidungsstücken), Fr.- C.
  60. vẹ̑təv, -tve, f. das Worfeln, Jan.
  61. vẹ́ti, vẹ̑jem, vb. impf. 1) wehen; — veter veje s snegom, Vrt.; — 2) = vejati, (Getreide) worfeln, Cig., Jan., C.
  62. vetkọ̑st, f. die Fadenscheinigkeit, die Schleißigkeit (eines Kleides), Fr.- C.
  63. vę̑tšati se, -am se, vb. impf. alt werden, altern, C.
  64. vẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Worfler, C.; — 2) die Getreidereinigungsmaschine, Polj.
  65. vẹvọ̑da, m., nam. vojvoda (vojevoda), (viuda, vivuda) Trub., Dalm.- Cv. XIII. 2.
  66. vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro- C. ( Vest.).
  67. vę̑z, -ı̑, f. 1) das Band, das Bindemittel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Erj. (Som.), Dol.; vezi, das Bindholz bei den Zimmerleuten, Cig.; vezi (die Bänder) vežejo oplen in podvoz, Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — das Satzband, die Copula ( gramm.), Cig., Cig. (T.); — 2) die Masche beim Stricken, C.; — 3) das Binden (der Weinreben an die Pfähle), Cig.; — 4) der Einband, Cig.
  68. vę́za, f. 1) das Band, Jarn.; — 2) die Dachverbindung, Cig.
  69. vezáč, m. kdor kaj veže: der Garbenbinder, der Rebenbinder, Cig., M., Dol.
  70. vezáča, f. das Rebenband, C.
  71. vezačíca, f. die Rebenbinderin, Cig., C., jvzhŠt.
  72. vezȃčka, f. = vezačica, Cig.
  73. vezȃj, m. das Bindezeichen, Cig., Cig. (T.).
  74. vezákinja, f. die Rebenbinderin, Mur., Mik.
  75. vezáłən, -łna, adj. bindend, Cig., Cig. (T.); vezalni sklepi, DZ.; — verbindlich, obligatorisch, Cig.
  76. vezȃlje, n. 1) die Bande, die Fesseln, C.; — 2) die Beschuhung, ogr.- Let.
  77. vezȃłnik, m. der Bindebalken, der Koppelbalken, Cig.
  78. vezáłnost, f. die Verbindlichkeit, Cig., Jan.
  79. vezálọ, n. das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  80. vę́zanje, n. das Binden, das Zusammenbinden; — v. s čepi, die Verbindung (von Balken) durch Zapfen; — v. knjig, das Einbinden der Bücher; — v. besedi, die Wortfügung, Cig.; — tudi: vezȃnje.
  81. vę́zanka, f. 1) der Bundsalat, Mur.; — 2) = ženski črevelj, der Bundschuh, Zora.
  82. vę́zanki, m. pl. Bundschuhe, Jan. (H.).
  83. vezȃtəv, -tve, f. das Binden, Jan.
  84. vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.- Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
  85. vezȃtva, f. das Binden der Reben, jvzhŠt.
  86. vezȃva, f. das Binden, die Verbindung; — besedna v., die Wortfügung, Jan.
  87. vezȃvəc, -vca, m. der etwas bindet, der Binder, Cig.; der Garbenbinder, jvzhŠt.
  88. vę́zavica, f. die Gicht, Z.
  89. vezȃvka, f. 1) die Garbenbinderin, Cig.; die Rebenbinderin, vzhŠt.; — 2) das Bindband, C.; — 3) die Rebenranke, C.
  90. vezȃvkinja, f. die Rebenbinderin, Volk.- M., C., Mik., vzhŠt.
  91. vę̑zba, f. das Binden, Cig., Jan., Mik.
  92. 1. vèzda, adv. = zdaj, jetzt, Habd.- Mik., ogr.- kajk.- Mik.; do vezda, od vezda, Habd.- Mik.
  93. 2. vezda, adv. immer, ogr.- C.; — prim. hs. vazda.
  94. vèzdaj, adv. = 1. vezda, zdaj, ogr.- C.
  95. vèzdanji, adj. = zdanji, C.
  96. vèzdašnji, adj. = vezdanji, Habd.- Mik., ogr.- C.
  97. vę̑zəc, -zca, m. 1) der Hafenbinder, jvzhŠt.; — 2) der Sticker, DZ., nk.
  98. vę̑zək, -zka, m. 1) das Band ( anat.), Cig., Jan.; — 2) das Bindezeichen, das Abtheilungszeichen, C.
  99. vẹ́zəł, -zla, adj. umgestürzt: v. lonec, Rib.- M.
  100. vezẹ̑la, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Tuš. (R.).

   94.697 94.797 94.897 94.997 95.097 95.197 95.297 95.397 95.497 95.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA