Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (95.097-95.196)

  1. velikoòk, -ǫ́ka, adj. großäugig, Jan.
  2. velikosobǫ́tən, -tna, adj. Charsamstags-.
  3. velikọ̑st, f. die Größe; po velikosti, der Größe nach.
  4. velikošọ̑ləc, -lca, m. = visokošolec, LjZv.
  5. velikóta, f. die Größe, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  6. velikótən, -tna, adj. großartig, Jan.
  7. velikoùh, -úha, m. ein großohriger Mensch, C.
  8. velikoùst, -ústa, adj. 1) mit großem Munde, Mur., Jan.; — 2) großsprecherisch, Mur.
  9. velikoústən, -tna, adj. = širokousten, großsprecherisch, Mur., Cig.
  10. velikoȗstnež, m. = širokoustnež, der Prahler, Mur., Cig., C.
  11. velikoȗstnik, m. = velikoustnež, Mur.
  12. velikoústnost, f. = širokoustnost, die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Mur.
  13. velikováti, -ȗjem, vb. impf. großthun, Polj.
  14. velikovẹ̑dəc, -dca, m. der Vielwisser, Nov.- C.
  15. velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)- Mik.
  16. velikovı̑t, adj. großartig, C.
  17. velikovlástən, -tna, adj. großmächtig, Cig.
  18. velikovójvodski, adj. großherzoglich, Cig., Jan.
  19. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
  20. vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.
  21. velják, m. ein angesehener Mann, der Magnat; ljuba gospoda, to je, vi veljaki! Dalm.; oblastniki in veljaki, Trub.; cerkovni veljaki, die Prälaten der Kirche, Krelj; — der Machthaber, Nov.; — die Autorität, Levst. (Močv.).
  22. veljalíšče, n. das Geltungsgebiet, DZ.
  23. veljȃn, m. ein großer Mann, C.
  24. veljȃnje, n. die Geltung; — das Ansehen, Mur., C.; biti pri ljudeh v veljanju, C.; gospod ne bo na obenega človeka veljanje gledal, Dalm.; velikega veljanja, von großem Werte, Bas.
  25. veljȃštvọ, n. das Magnatenthum, Cig., nk.
  26. veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
  27. veljȃva, f. 1) die Geltung; — das Ansehen; nima nič veljave pri ljudeh; — 2) die Währung, Cig., Jan., nk.; pet goldinarjev avstrijske veljave, nk.
  28. veljávən, -vna, adj. 1) giltig, in Geltung; — 2) ansehnlich, angesehen, einflussreich.
  29. veljáviti se, -ȃvim se, vb. impf. v. se komu s čim, jemandem mit einer Sache imponieren wollen, Cig. (T.).
  30. veljȃvka, f. = številka, ki ni ničla, C.
  31. veljȃvnik, m. veljaven mož, angesehener Mann, C., ZgD., Zora.
  32. veljávnost, f. 1) die Giltigkeit, der Wert; — 2) das Ansehen, die Ansehnlichkeit.
  33. veljȃvščina, f. 1) die Geltung, C.; — die Währung, DZ.
  34. vèlje, adv. = vadlje, sogleich, Mik., BlKr.
  35. vèljek, adv. = velje, vadlje, sogleich, Mik.
  36. vèljen, adv. = velje, vadlje, sogleich, C.
  37. velmož, m. = veljak, nk.; — prim. stsl. velьmoža.
  38. vẹ̑łnica, f. 1) die Wurfschaufel zum Worfeln des Getreides; z velnico si posojuje pa z žlico vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.).
  39. vẹ̑łnik, m. die Getreidereinigungsmaschine, Goriš.- Štrek. (Let.), Kr., Št.
  40. velọ̑st, f. die Welkheit.
  41. 1. və̀n, adv. = vun, hinaus, Cig., Jan., nk.
  42. 2. vẹ̀n, adv. doch, C.; to pa ven ne bo res, Dol.- Levst. (M.); — ja, Npes.-Vraz, vzhŠt.; ven pridem, ich komme ja, M.; — nam. vem; prim. vedeti.
  43. vę́nahti, f. pl. = božič, Rez.- C.; — iz nem. Weihnachten.
  44. venȃlnica, f. kar pri planinskem skupnem gospodarstvu ostane mleka črez mezdo (80 liber), gre v "venalnico", (od it. venale, käuflich), na Bolškem- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
  45. vẹncenǫ̑səc, -sca, m. der Kranzträger, Jan.
  46. vẹ̑nčanəc, -nca, m. der Bekränzte, Jan. (H.); — der Kronenträger, Cig.
  47. vẹ̑nčanje, n. das Bekränzen, die Bekränzung, Mur., Cig., nk.; — die Krönung, Mur., Jan., nk.
  48. vẹ́nčast, adj. kranzförmig, kronenartig, Cig., Jan.
  49. vẹ̑nčati, -am, vb. impf. bekränzen, Mur., Cig., Jan., nk.; — krönen, Guts., Mur., Jan., nk.
  50. vẹ́nčək, -čka, m. dem. venec, das Kränzchen, Mur., Cig., Jan., nk.
  51. vẹ́nčən, adj. Kranz-, Kronen-: venčna kost, das Kronenbein, Bleiw.- Cig.
  52. vę̑nči, adj. compar., nam. veči, Goriš.- Erj. (Torb.), Ben.- Kl.
  53. vẹ́nčič, m. dem. venec; das Kränzchen, Guts., Jan., M.
  54. vẹ́nčiti, -im, vb. impf. = venčati, C.
  55. vẹ̀nda, adv. 1) wahrscheinlich, C., Rib.- Škrab. (Cv.); — vielleicht, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) = 2. ven, ja, doch, ogr.- C.
  56. vənẹ̑, adv. draußen, Gor., Dol.
  57. vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.
  58. vẹ̑nək, -nka, m. das Kränzchen, Valj. (Rad).
  59. venẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan., C., pogl. veniti.
  60. vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče- Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
  61. vę́niti, -nem, vb. impf. welken; travica od solnca sehne, od zime vene, ogr.- Valj. (Rad); — trocken werden (vom Erdboden), C.
  62. venljìv, -íva, adj. verwelklich, Cig., nk.; — hinfällig, vergänglich, nk.
  63. vę́no, adv. = vedno, C., Mik.; veno in veno popija, er sauft immerfort, M.
  64. venoga, pron. = 2. oní (one, ona), Mik.
  65. vę́ntanje, n. das Abwehren: bolehali so, pa zmerno življenje in modro ventanje jim je pomagalo težave prenašati, Slom.
  66. 1. vę́ntati, -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.- C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.
  67. 2. vę́ntati, -am, vb. pf. = fentati (zugrunde richten), Gor.
  68. vę́ntavəc, -vca, m. der Abwehrer, C.
  69. ventíti, -ím, vb. impf. hudo v. proti komu, jemandem scharf entgegentreten, Rib.
  70. ventováti, -ȗjem, vb. impf. abwehren: ker je lakoto in žejo do resnice in do dobrosti v nas dejal, ji ne bo hotel ventovati, Ravn.; — abhelfen, Mur.
  71. vẹ̑s, m. das Dachgerüst, M., C., Mik., Št.; ves delajo, jvzhŠt.
  72. vẹ̑s, f. stegnjena, skrčena v., der Streckhang, der Klimmhang, Telov.
  73. və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
  74. vẹ́sa, f. die Wage, Vrt., Levst. ( LjZv.); — stsl. vêsъ.
  75. vẹ̑sək, -ska, m. = gorjača, kajk.- Valj. (Rad).
  76. vesę̑ł, -ę̑la, adj. froh, fröhlich, lustig, freudig; vesela igra, das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; v. biti česa, mit einer Sache Freude haben; nismo ga nič veseli, wir sind über ihn gar nicht erfreut.
  77. vésəłce, n. dem. veslo; das Ruderchen.
  78. vesę̑łən, -łna, adj. = vesel, Guts., Mur.
  79. veselẹ́ti, -ím, vb. impf. = veseliti: veselelo bi me, Dol., Podnanosci- Erj. (Torb.).
  80. veselíca, f. 1) die Vergnügung, die Unterhaltung; — 2) = narodna erotična pesem, Gor.
  81. veselíšče, n. der Vergnügungsort, C., LjZv., nk.
  82. veselı̑telj, m. der Erfreuer, ogr.- C.
  83. veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.
  84. veseljáčiti, -ȃčim, vb. impf. lustig, vergnügt leben, Let., SlN.
  85. veselják, m. ein lustiger Geselle, der Lebemann.
  86. veséljce, n. dem. veselje; eine kleine Freude, Ravn.
  87. vesélje, n. die Freude; srpi šume, da jih je veselje (dass es eine Freude ist), Ravn. (Abc.); — das Vergnügen: nedolžno veselje si privoščiti; tudi: veselję́, Cv.; veseljè, Valj. (Rad).
  88. veseljìv, -íva, adj. erfreulich, Jan. (H.).
  89. vesę́łka, f. kravje ime, Kr.- Valj. (Rad).
  90. 1. vesełník, m. der Erfreuer, der Tröster, C.
  91. 2. vésəłnik, m. der Stiel des langen Ruders an einem Floße, Savinska dol.
  92. vesę̑łnost, f. die Freudigkeit, Guts., Mur.; die Freude, ogr.- Valj. (Rad).
  93. vesę̑lost, f. die Fröhlichkeit, die Lustigkeit, die Vergnügtheit; tudi: veselọ̑st, Dict.
  94. veselovȃnje, n. das Vernügen, C., Guts. (Res.).
  95. veselováti se, -ȗjem se, vb. impf. fröhlich sein, sich unterhalten, C.
  96. vẹ́sən, -sna, adj. vesne vaje, Hangübungen, Telov.
  97. vẹsíšče, n. der Hängeplatz, Jan.
  98. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
  99. vẹ̑skati, -am, vb. impf. hangeln, Telov.
  100. vésla, f. 1) = veslo 1), C.; — 2) die Ofenschaufel, Jan.; — 3) = velika žlica, Notr.

   94.597 94.697 94.797 94.897 94.997 95.097 95.197 95.297 95.397 95.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA