Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (94.897-94.996)

  1. vẹ́hati, -am, vb. impf. 1) wehen, Jan., C.; veter veha, Trub.; — 2) schwanken, Jan., C.; pijan je bil, da je kar vehal, Dol.
  2. vẹ́hav, adj. = vehast, schwankend, schwach, C.
  3. vẹ́havəc, -vca, m. der Schwankende, der Unentschlossene, Nov.
  4. vẹ́hət, -hta, m. das Büschel: vehet sena, Habd.- Mik., C., Erj. (Torb.); v. goreče slame, LjZv.; véhət, Valj. (Rad); — der Strohwisch, Hal.- C.
  5. 1. vẹ́hica, f. dem. 1. veha; der Spund, Jan.
  6. 2. vẹ̑hica, f. das Augenlid, Št.- Cig.; spodnje vehice, Pjk. (Črt.); — prim. 2. vejica.
  7. vẹ̑hljast, adj. schwankend, Mur.; — schwach, Mur.
  8. vẹhljáti, -ȃm, vb. impf. 1) wehen, C.; — 2) schwanken, Mur., Jan.; — vor Schwäche wanken, C., Št.; ptič gre in vehlja, C.
  9. vẹ́hljav, adj. 1) schwankend, Mur., Jan.; — schwach, Guts.- Cig., Mur., C., Št.; — 2) leer, C.; [ prim. vehast 4)]; — 3) wankelmüthig, Jan.
  10. vẹ́hljavəc, -vca, m. ein schwacher Mensch, C.
  11. vę́hniti, vę̑hnem, vb. impf. 1) verwelken, Jarn., Mur., Jan., C., ogr.- Mik., BlKr.- DSv.; ("vejhnem" ogr.- Valj.); — 2) schwach werden, C.
  12. vẹ́hovje, n. coll. Krautblätter: kapusovo vehovje, Kres.
  13. vẹ́htəlj, -tlja, m. das Büschel ( v. Stroh, Haaren), C.; — der Krautschössling, M.
  14. vẹ́htən, -tna, adj. 1) biegsam, C.; — 2) flink, hurtig, C.
  15. vẹ́htiti, -im, vb. impf. 1) krümmen, C.; — 2) drehen, v. se, sich drehen, Z.; — schwingen, C.; — schnellen, Z.
  16. vẹhúlja, f. 1) = vehuta 1), ein loser Kohlkopf, Notr.- Z., C.; — 2) ein schwaches, wankendes Weib, Z.
  17. vẹhúta, f. 1) kapusova rastlina, ki se neče v glavo stisniti in utrditi, Vrsno- Erj. (Torb.); — 2) ein schwacher Baum, Mensch u. dgl., C.
  18. 1. vẹ̑ja, f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.- C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) ( das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi- C., Valj. [Rad]).
  19. 2. vẹ̑ja, f. das Augenlid, Erj. (Som.); toliko ni miren, kar veja k veji udari, Valj. (Rad); — die Wimper, Cig., Jan., C.; njega očes veje človeške otroke pobirajo, Trub. (Psal.); — koren: vid-, Mik. (Et.).
  20. vẹjáč, m. 1) der Getreideworfler, C., Škrinj.; — 2) = vejača, V. ( Rib.)- Cig.
  21. vẹjáča, f. die Getreidewurfschaufel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., vzhŠt.
  22. vẹjalíšče, n. die Worfeltenne, Jan. (H.).
  23. vẹ̑jałnica, f. = vejača, velnica, Krelj, Notr.
  24. vẹ̑janica, f. = vejalnica, Mur., Vrtov. (Km. k.).
  25. vẹ̑janje, n. 1) das Getreideworfeln; — 2) das Wehen: v. vetra, C.
  26. vẹ̑jast, adj. astförmig, zweigicht.
  27. vẹjàt, -áta, adj. ästig, zweigig, Mur., Cig.; vejato drevo, Dict.
  28. vẹjȃtəv, -tve, f. das Worfeln (des Getreides), C.
  29. vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.
  30. vẹ̑javəc, -vca, m. der Getreideworfler.
  31. vẹ̑javica, f. das Schneegestöber, C.
  32. vẹ̑jčica, f. dem. vejka; das Ästchen.
  33. vẹ̑je, n. coll. 1) die Äste, das Gezweige, Trub., Krelj, Dalm., Dol., Gor.; — 2) ( das Laub, ob spodnji Dravi- C.).
  34. vẹjevína, f. coll. das Astwerk, das Gezweige, Cig., C.
  35. vẹjevı̑t, adj. ästig, astreich, Jan.
  36. vẹję̑vje, n. coll. das Astwerk, das Gezweige.
  37. 1. vẹ̑jica, f. dem. 1. veja; 1) das Ästchen, das Zweiglein; — 2) der Beistrich, Cig., Jan., nk.
  38. 2. vẹ̑jica, f. dem. 2. veja; nav. pl. vejice, die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik., Ravn. (Abc.), Vrt.
  39. 1. vẹ̑jičast, adj. zweigicht, astförmig, Cig., C., Žnid.
  40. 2. vẹ̑jičast, adj. wimperartig, Cig.
  41. vẹ̑jičica, f. dem. 1. vejica; das Zweiglein.
  42. vẹ̑jičje, n. coll. kleines Gezweige, Mur.
  43. vẹ̑jička, f. dem. 1. vejica; ein kleines Zweiglein, Mur.
  44. vẹ̑jina, f. ein Ast als Wirtshauszeichen, Svet. (Rok.).
  45. vẹ̑jka, f. dem. 1. veja; das Zweiglein, ogr.- C., Mik.
  46. vẹ̑jnat, adj. zweigig, voll Äste.
  47. vẹ̑jnatən, -tna, adj. = vejnat: vejnatni grah, eine besondere Art Fisolen o. Erbsen, C.
  48. vẹ̑jnatnik, m. = vejnatni grah, fižol, C.
  49. vẹ̑jnica, f. = velnica, M., C., Dol.
  50. 1. vẹ̑jnik, m. 1) das am Ende gekrümmte Astmesser, Mur., Cig., C., Dol., Poh.; — 2) = zveženj vej s še zelenim perjem, katero je posušeno ovcam in kozam v pičo po zimi; — der Laubbuschen, in den Weingärten zur Düngung verwendet, Mur.; — vejniki, das Faschinenwerk, BlKr.- Cig.; — der Palmbusch, Črni Vrh ( Notr.); — 3) vẹjník, der Laubfrosch (hyla arborea), Frey. (F.).
  51. 2. vẹ̑jnik, m. = velnica, C., Dol.
  52. vẹ̑jnjak, m. = 1. vejnik 1) in 2), Lašče- Levst. (Rok.).
  53. 1. vę̑k, m. das Geschrei, lautes Weinen, der Jammer, Mur., Cig., M., C., Polj.; velik vek bo po vsem Egiptu, Ravn.; vek zagnati, zu schreien anfangen, M.; veliko veka, malo teka = viel Geschrei, wenig Wolle, Z.
  54. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
  55. vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.
  56. vekáč, m. der Schreier.
  57. vekálọ, n. der Schreier, der Schreihals, Cig.
  58. vę́kanje, n. lautes Weinen, das Schreien; tudi: vekȃnje.
  59. vę́kati, -kam, -čem, vb. impf. laut weinen, jammern, schreien; Vsi tarnajo, zdihavajo, Solzice toč'jo, vekajo, Npes.-K.; silno so jokali in vekali, Jap. (Sv. p.); Tam dekle že vse večejo, Npes.-Schein.
  60. vekàv, -áva, adj. 1) schreierisch, weinerlich, Cig.; vekavo dete, Cig.; — 2) schreiend, grell: vekava barva, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  61. vę́kavəc, -vca, m. der Weiner, Cig., M.
  62. vę́kavka, f. die Weinerin, Cig.
  63. vę̑kavt, m. der Weiner, Mik.
  64. veketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quäken, wimmern: zajec vekeče, C.
  65. vẹkivẹ̑čən, -čna, adj. = vekovečen, Mur., ogr.- M.; vekivečna voza (vuza), lebenslängliche Haft, kajk.- SlN.
  66. vẹkivẹ̑čnost, f. die Ewigkeit, ogr.- M.
  67. vẹkivẹ̑koma, adv. in Ewigkeit, ogr.- M.
  68. vę̑klja, f. = vekulja, Jarn.
  69. vẹ́kọ, n. 1) = baba, der Druckdeckel bei der Presse, C.; — 2) das Augenlid, C., LjZv.; ( stsl.); — prim. veka 1).
  70. vẹkolẹ́tən, -tna, adj. Jahrhunderte lang während: Močvirje vekoletno je pregnano, Preš.
  71. vẹ̑koma, adv. = vekomaj, Dalm., Kast., Jap.
  72. vẹ̑komaj, adv. ewig; na v., in Ewigkeit; od v. do v.
  73. vẹkopìs, -písa, m. die Lebensbeschreibung, LjZv.
  74. vẹkováti, -ȗjem, vb. impf. das Leben zubringen, Levst. (Zb. sp.).
  75. vẹkovẹ̑čən, -čna, adj. ewig, Mur., Cig., nk.
  76. vẹkovẹčína, f. die Ewigkeit, C.; vẹkovẹ̑čina, kajk.- Valj. (Rad).
  77. vẹkovẹ̑čnost, f. die Ewigkeit, Cig.
  78. vẹkovı̑t, adj. ewig, Cig., C., nk.
  79. vẹkovítiti, -ı̑tim, vb. impf. verewigen, Bes.
  80. vẹkovı̑tost, f. die Ewigkeit, Cig.
  81. vekšáłən, -łna, adj. Vergrößerungs-, vergrößernd, Jan.
  82. vę̑kšati, -am, vb. impf. = večati, vergrößern.
  83. vekšȃva, f. die Vergrößerung, Jan. (H.).
  84. vekšȃvka, f. das Vergrößerungswort, Jan.
  85. vę̑kši, adj. compar. = veči; — po vekšem, oberflächlich, C.; — najvekše, höchstens, C.
  86. vekšína, f. = večina, C.; — z vekšino (zvekšino) = z večine, größtentheils, meistens, Jan., C.
  87. vekúlja, f. die Weinerin, Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  88. vēl, m. der Schleier, Glas., LjZv.; — prim. it. velo.
  89. 1. vèł, vę́la, adj. welk; vele rože, velo listje; — velo telo, Jap.; velo lice, nk.; — verwaschen, nicht markig, Cig. (T.); — schwach, C.; — faul, C.
  90. 2. vę̑l(i), vę̑la, adj. = velik: veli hrast, vela hiša, Tolm.- Glas., Bohinj ( Gor.).
  91. velakı̑n, m. = pelikan, Frey. (F.).
  92. velblòd, -blǫ́da, m. das Kameel, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  93. velblodíca, f. die Kameelstute, Cig., Jan.
  94. velblǫ̑dji, adj. Kameel-, Mur., Cig., Jan.
  95. velblǫ́dov, adj. = velblodji, Cig.
  96. velblodovína, f. 1) die Kameelshaut, Cig.; — 2) tkanina iz velblodove dlake, Vrt.
  97. 1. vèle, adv., pogl. velje, valje, BlKr.
  98. 2. vele-, praef. ( adv.) sehr, hoch-, Groß-: velekrasen, velečastit, velemož, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  99. velečastı̑t, adj. hochgeehrt, nk.; — prim. češ. velečestný.
  100. veledúšən, -šna, adj. hochherzig, großmüthig, Jan. (H.).

   94.397 94.497 94.597 94.697 94.797 94.897 94.997 95.097 95.197 95.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA