Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (94.397-94.496)

  1. utóliti, -tǫ́lim, vb. pf. besänftigen, beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; u. otroka, Ravn.- M., Mik., Tolm.- Erj. (Torb.).
  2. utołstíti, -ím, vb. pf. mästen o. dick machen, C.
  3. utółščati, -am, vb. impf. ad utolstiti; mästen, C.
  4. utóniti, -tǫ́nem, vb. pf. untersinken, ertrinken.
  5. utòp, -tǫ́pa, m. das Ertrinken, Cig.
  6. utopíti, -ím, vb. pf. versinken machen, ertränken; — u. se, sich versenken, ertrinken; — u. se v misli, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); v radosti utopljen, Jurč.
  7. utoplję́nəc, -nca, m. der Ertrunkene, Mur., Cig., Jan., nk.
  8. utoplję́nka, f. die Ertrunkene, Jan., nk.
  9. utǫ́žiti se, -im se, vb. pf. 1) lästig werden, C.; delo se mi utoži, C., M.; — 2) utoži se mi kaj, etwas erregt mein Bedauern, C.
  10. utúhniti, -tȗhnem, vb. pf. anrüchig, moderig werden, C.; — pogl. otohniti.
  11. utujíti, -ím, vb. pf. entfremden, C.; — u. se, fremd werden, C.
  12. utúšiti se, -im se, vb. pf. = utuhniti, C.
  13. útva, f. die Blassente, kajk.- C.
  14. utvę́gati se, -am se, vb. pf. sich entäußern, entsagen, Jan. (H.).
  15. uvȃgati se, -am se, vb. pf. bei öfterem Wägen an Gewicht verlieren, sich einwägen, Cig., Kr.
  16. uvalíti, -ím, vb. pf. = uvaljati, ogr.- C.
  17. uváljati, -am, vb. pf. = povaljati, beschmutzen: uvaljano oblačilo, ogr.- C.
  18. uvážati, -am, vb. impf. ad uvažiti, = uvaževati, nk.
  19. uvaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad uvažiti; in Betracht nehmen, berücksichtigen, nk.; — češ.
  20. uvážiti, -im, vb. pf. in Betracht nehmen, berücksichtigen, nk.; — češ.
  21. uvẹ́čiti, -im, vb. pf. verewigen, SlN., Zora.
  22. uvedlína, f. ein welkes Ding, C.
  23. uvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = uveniti, Rez.- C.
  24. uvẹkovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. verewigen, C.; vreden, da se uvekoveči v slovenski knjigi, Navr. (Let.); — hs.
  25. uvẹkovítiti, -ı̑tim, vb. pf. verewigen, Vest.; u. se, sich verewigen, Vrt.
  26. uvèł, -vę́la, adj. welk, Dict., C., Mik., Vrt.; uveli cvet, Dalm.; oči so mu bile uvele in prazne, Cv.
  27. uveljáviti, -ȃvim, vb. pf. zur Geltung bringen, Geltung verschaffen: u. kaj, nk.
  28. uveljávljati, -am, vb. impf. ad uveljaviti; zur Geltung bringen, DZ.
  29. uvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken, Cig., C., Krelj, Cv.; čast, katera nikdar ne uvene, Dalm.
  30. uvẹ́ščiti se, -im se, vb. pf. sich darein finden, Jan. (H.).
  31. uvẹ̀t, -vẹ́ta, m. die Bedingung, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.), nk.; — po drugih slov. jezikih.
  32. uvẹ́tən, -tna, adj. Bedingungs-, bedingt, Cig. (T.), DZ.; uvẹ̑tna enačba, die Bedingungsgleichung, Cig. (T.); uvetni način, naklon, der Conditional ( gramm.), Cig. (T.).
  33. uvę́zati, -žem, vb. pf. binden: uvezan je, er ist in Verlegenheit, Podkrnci- Erj. (Torb.); bil sem uvezan, nisem znal, kaj bi mu odgovoril, Erj. (Izb. sp.).
  34. uvę́zati, -am, vb. impf. ad uvezniti; ( intr.) stecken o. hangen bleiben, sich fangen, C.
  35. uvę́zniti, -nem, vb. pf. 1) einklemmen, Jan.; — u. se, stecken o. hangen bleiben, M.; — 2) ( intr.) = u. se, stecken o. hangen bleiben, C.
  36. uvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. einsehen, nk.
  37. uvidẹ́vati, -am, vb. impf. ad uvideti, nk.
  38. uvíhati, -am, vb. impf. ad uvihniti, C.
  39. uvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. 1) entwischen, davonlaufen, C.; u. jo ciganom, den Zigeunern entlaufen, Andr.; — 2) abstehen, sein Wort nicht halten, C., Savinska dol.
  40. uvíjati, -am, vb. impf. hin u. her reden, weder ja noch nein sagen, C.
  41. uvíniti, -im, vb. pf. = oviniti, berauschen, C.; u. se, sich berauschen, C., Z.
  42. uvíti, -víjem, vb. pf. u. kožo na muževni šibi, die Rinde durch Drehen von dem Holze loslösen, so dass sie sich unverletzt abstreifen lässt, M.
  43. uvòd, -vǫ́da, m., nam. vvod, nk.
  44. uvółgniti, -nem, vb. pf. durch Feuchtigkeit verderben: moka uvolgne, C.
  45. uvǫ́tčiti, -im, vb. pf. = votek vdeti, den Eintrag einschlagen, Gor.
  46. uzakonílọ, n. die Sanctionierung, DZ.
  47. uzakonı̑təv, -tve, f. die Sanctionierung, DZ.
  48. uzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. sanctionieren, DZ.
  49. úzda, f. der Zaum; konja za uzdo prijeti; — ( fig.) na uzdi imeti, im Zaume halten, Cig., Dalm.; — die Halfter, Mur., Cig., Jan., Gor.- Valj. (Rad).
  50. úzdast, adj. zaumähnlich: uzdasta mišca, der Jochbeinmuskel, Erj. (Som.).
  51. uzdáti, -ȃm, vb. impf. 1) den Zaum anlegen, bezäumen: u. konja, Cig., Jan.; uzdan, bezäumt, Dict.; — 2) im Zaume halten, zügeln, Cig., Jan., C.; u. koga, jezik, strast, C.
  52. úzdica, f. dem. uzda, das Zäumchen.
  53. uzę̑ba, f. das Erfrieren, Cig., Nov.
  54. uzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. erfrieren, Meg., Cig.; uzebel, erfroren, Cig.
  55. uzelíti se, -ím se, vb. pf. aufwachsen (vom Kraute), M.
  56. úzəm, -zma, m. die Ostern, na Pivki- Erj. (Torb.); — prim. vuzem.
  57. uzı̑bkati, -am, vb. pf. durch Wiegen einschläfern, Cig.
  58. ȗzmati, -am, vb. impf. = krasti (šaljivo).
  59. ȗzmovič, m. = tat (šaljivo), SlN.
  60. uznáti, -znȃm, vb. pf. erkennen, nk.; — anerkennen, C.
  61. uznávati, -am, vb. impf. ad uznati, C.
  62. uznojíti, -ím, vb. pf. in Schweiß bringen, Jan.; klanec me je uznojil, Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.); u. se, in Schweiß gerathen, Cig.
  63. užȃga, f. das Sodbrennen, C.
  64. užágalica, f. 1) der Zunder, die Zündmaschine, C.; — 2) die Brennessel (urtica urens), Fr.- C.
  65. užágati, -am, vb. impf. = vžigati, Krelj, Št.
  66. užȃgati se, -am se, vb. pf. sich mit der Säge verletzen.
  67. užȃla, f. die Rührung, Cig.; die Wehmuth, Cig. (T.).
  68. užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
  69. užaljénje, n. die Wehmuth, Cig. (T.).
  70. užalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben, Cig., nk.
  71. užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.- Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
  72. užę̑jati, -am, vb. pf. durstig machen; u. se, durstig werden.
  73. užéniti se, -žę́nim se, vb. pf. eine Missheirat eingehen, Nov., Dol.
  74. užę́ti se, -žánjem se, vb. pf. sich mit der Sichel beim Schnitt schneiden, Cig., Notr.
  75. užgáti, -žgèm, vb. pf. = 2. vžgati.
  76. úžgəc, -žgəca, m. verdorbener Wein, Jarn., Mur., C.
  77. užíkati, -am, vb. pf. geschmeidig machen: usnje u., V.-Cig.; abnützen: užikano platno, Z.; — užikan človek, ein geschwächter Mensch, Z.
  78. úžina, f. = južina, Poh.- C.
  79. užı̑tək, -tka, m. 1) die Nahrung, Trub.; skrbeti za užitek, Krelj; — das Leibgedinge, Cig., jvzhŠt.; — 2) der Genuss, die Nutznießung, imeti u. od česa; — die Rente, Levst. (Pril.); občinski u., das Gemeindegut, Levst. (Nauk); — ( pren.) duševni u., nk.
  80. užı̑tẹłən, -łna, adj. nützlich, C.; da jim bode vse tečno ino užitelno, Krelj.
  81. užítən, -tna, adj. 1) genießbar: užitne gobe; — 2) Nutzungs-, Cig., Jan.; užı̑tna last, das Nutzungseigenthum, Cig.
  82. užíti, užı̑jem, (užı̑vem, Krelj, Lašče- Levst. [Rok.]), vb. pf. genießen; malo dobrega užiti na tem svetu; naj vsaj nekoliko uživemo tega sveta, Krelj; — u. se česa, u. se mira, slobode, kajk.- Valj. (Rad).
  83. užítje, n. der Genuss, Cig.
  84. užitkovína, f. das Gemeindegut, C.
  85. užı̑tnik, m. der Nutznießer, Jan., C., nk.
  86. užitnína, f. die Verzehrungssteuer, Cig., C., nk.
  87. užitnı̑nski, adj. Verzehrungssteuer-, nk.
  88. užítnost, f. die Genießbarkeit.
  89. užítovən, -vna, adj. eigennützig, Jan., Gor.
  90. užítovnost, f. der Eigennutz, Jan., Gor.; — die Genusssucht, Zv.
  91. uživáč, m. der Nutznießer, C., Levst. (Nauk).
  92. užívanje, n. das Genießen; — die Nutznießung, die Nutzung.
  93. užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.- Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.- Valj. (Rad).
  94. uživȃvəc, -vca, m. der Genießer, Mur., Cig.; — der Nutznießer, Cig., Jan., C., DZ., Levst. (Pril.).
  95. uživȃvka, f. die Genießerin, Jan. (H.); — die Nutznießerin, Cig., Jan.
  96. ȗžka, f. = vžigalica, (vužka) ogr.- Valj. (Rad).
  97. užláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandschaft treten, verwandt werden, Cig., C.
  98. užúgati, -žȗgam, vb. pf. bewältigen, bezwingen.
  99. užugováti, -ȗjem, vb. impf. ad užugati.
  100. užúliti se, -im se, vb. pf. = ožuliti se, Cig.

   93.897 93.997 94.097 94.197 94.297 94.397 94.497 94.597 94.697 94.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA