Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (93.497-93.596)

uhljáč, m. das Langohr, Jan. (H.).
uhlják, m. das Henkelschaff, C.
úhljast, adj. mit Henkeln versehen, C.
uhljàt, -áta, adj. langohrig, Jan. (H.).
uhljátən, -tna, adj. = kdor rad uhlja, C.
uhljáti, -ȃm, vb. impf. bei den Ohren nehmen, C., Let.; u. in lasati koga, Jurč.
úhniti, ȗhnem, vb. pf. ohrfeigen, Jarn.
uhnják, m. = uheljnjak, Jan., C.
uhọ̑, ušę́sa, n. 1) das Ohr; za uho udariti, počiti koga, jemandem eine Ohrfeige geben; na uho dobiti, zu hören bekommen, Levst. (Zb. sp.); na ušesa vleči, lauschen, horchen; ušesa po sebi vreči, die Ohren zurückschlagen ( v. Pferde), jvzhŠt.; pod uho si podtikati, etwas absichtlich überhören, unbeachtet lassen, Levst. (Nauk); = za uho metati (besede), Jarn.; pazljivo na ušesa jemati kaj, aufmerksam anhören, LjZv.; — ribje u. = škrga, Jan.; — 2) das Öhr (der Nadel, der Axt u. dgl.); skozi uho je sekiri vtaknjeno toporišče; — der Henkel beim Schaffe, beim Topfe; uho na zvonu, das Hangeeisen der Glocke, Cig.; — das Stiefelohr, Cig., C.; — 3) der Zipf bei einem Kleidungsstück, C.; die Klappe am Kleide, Cig.; — ušesa, die Klaue am Hammer, Cig.; — 4) morsko u., gemeines Seeohr, die knotige Ohrschnecke (haliotis tuberculata), = u. sv. Petra, Erj. (Ž.); — 5) babino uho, der Holunderschwamm, Cig.; — mačje u., die Fliegenblume (ophrys myodes), Cig.; — mišja ušesa (hieracium), Josch; — uhọ̑, gen. ušę́ta, Rož.- Kres, gen. úha, kajk.- Valj. (Rad).
uhòd, -hǫ́da, m. die Flucht, M.
uhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) u. pot, stezo, einen Weg abtreten, abgehen, Cig.; uhojen(a) pot, Cig., Jurč.; — 2) u. se, sich abgehen, sich müde gehen, Cig.
uholàz, -láza, m. der Ohrwurm (forficula auricularia), Guts.- Cig., C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
úhovnik, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Šempas- Erj. (Torb.).
uhudíti, -ím, vb. pf. erzürnen, Cig.; u. se, zornig werden, Cig., Polj.
uhúlja, f. die Ohreule, C., Bes.
uhuljè, -ę́ta, n. das Langohr, V.-Cig.
uhvátiti, -hvȃtim, vb. pf. ergreifen, Kras- Cig., Jan., Šol.; — tudi: hs.
ȗhvica, f. das Ohrläppchen, Jan.
uídati, -am, vb. impf., ogr.- C.; nam. uhajati, durchgehen.
uidávati, -am, vb. impf. = uidati, ogr.- C.
uidljìv, -ljíva, adj. kar lahko uide, C.; denar je uidljiv, Z.; flüchtig: kislec, vodenec, gnilec so uidljive reči, Vrtov. (Km. k.).
uı̑ma, f. der Elementarschaden; toča, slana in druge uime.
uı̑mast, adj. uimasto leto, ein Jahr mit vielen Wetterschäden, C.
uistiníti, -ím, vb. pf. = uresničiti, C.
uíti, uídem, vb. pf. 1) durchgehen; konji so ušli, tat je ušel; entgehen; u. kazni; entschlüpfen: uide mi vrv iz rok; beseda mi je ušla, das Wort ist mir entfahren; u. iz spomina, entfallen; — 2) u. se, verloren gehen, sich verlieren, C.; kadar vol se uide, kako skrbno se išče! Jap. (Prid.); — újti, Mur.; praes. újdem, Mur., Goriš.- Cv., (vujdem), ogr.- Valj. (Rad).
ȗj, m. = ujec, Rez.- C.
úja, f. moje matere sestra je moja uja, Vod. sp., BlKr.
ujáčati, -am, vb. impf. ad ujačiti; stärken, befestigen, ogr.- C.
ujáčiti, -jȃčim, vb. pf. stärken, Cig.
ujáditi, -im, vb. pf. = razsrditi, V.-Cig.
ujȃhati, -ham, -šem, vb. pf. reitend einholen, Jan. (H.).
uják, m. = ujec, Cig., Zora.
ujalovíti se, -ím se, vb. pf. gelt werden (o živini), Cig.
ujasníti, -ím, vb. pf. heiter machen, ausheitern; u. se, heiter werden, sich ausheitern; ujasnilo se je, nebo se je ujasnilo; — oko se mu je ujasnilo.
ujáviti, -jȃvim, vb. pf. 1) offenbaren, kundmachen, verkünden, ogr.- M., C.; — 2) u. se, sich melden, erscheinen, kommen, C.
ujávljati, -am, vb. impf. ad ujaviti, C.
ȗjcati, -am, vb. impf. schaukeln, Jan.; u. se, sich schaukeln, Jan.
ȗjckałnica, f. die Schaukel, Cv., Dol.
ȗjckati, -am, vb. impf. schaukeln, u. se, sich schaukeln, M., Dol.
ȗjčej, m. dem. ujec; der Oheim, Guts., Jarn.
ȗjčək, -čka, m. dem. ujec, der Oheim, Cig.
ȗjčev, adj. des Oheims.
ujčevína, f. der Nachlass des Oheims, Cig.
ȗjčica, f. = uja, die Base, C., Vod. sp.
ȗjčič, m. = ujčev sin, der Vetter mütterlicherseits, Habd.- Mik., Blc.-C., Vod. sp., Zora.
ujčı̑čna, f. = ujčeva hči, Habd.- Mik., C., Vod. sp., Valj. (Rad).
ȗjčinja, f. = ujna 2), materinega brata žena, Jan. (H.).
ȗjčka, f. die Schaukel, Cig.
ȗjčkałnica, f. die Schaukel, Cig., Jan.
ȗjčkati, -am, vb. impf. schaukeln, hutschen, Cig., Jan., Jurč.; u. dete na rokah, Vrt.; — pogl. učkati.
ȗjčkavəc, -vca, m. der Schaukler, Jan.
ȗjčna, f. = mojega ujca hči, Vod. sp.
ȗjčnik, m. 1) = ujčič, ujčev sin, C.; — 2) = moje ujčne mož, Vod. sp.
1. ȗjəc, -jca, m. = materin brat, der Oheim; Tolaži ga mati, tako govori: Jaz imam tri brate, ti ujce tri, Preš.
2. ȗjəc, -jca, m. = pubič, die Feuerkröte, Dol.
ujẹ̀d, -jẹ́da, m. der Biss, Cig., Valj. (Rad).
ujẹ̑d, f. 1) das Bauchgrimmen, die Kolik, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ip.- Mik., Hrušica (Ist.), Kras, Soška dol.- Erj. (Torb.), DZ., Savinska dol.; vetrovna u., die Windkolik, C.; — 2) = ujeda 1), der Raubvogel, Valj. (Rad); — 3) die Aufreibung der Haut, die Reibwunde, C., Z.
ujẹ̑da, f. 1) der Raubvogel, Mur., V.-Cig., Gor.- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — 2) psovka človeku, ki se rad ujeda, Gor.; — 3) = ujed f. 1), Cig.
ujẹ́dalica, f. 1) das Bauchgrimmen, die Kolik, Cig., C.; — 2) der Zank, der Zwist, C.
ujẹ́danje, n. 1) das Beißen; — das Bauchgrimmen; — 2) das Zanken; — der Ärger.
ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.
ujẹ́davəc, -vca, m. = človek, kateri se rad ujeda, der Bittere, der Böse, C.
ujẹ́davka, f. 1) žena, katera se rada ujeda, die Bittere, die Böse, C.; — 2) neka goba = poprika, Rihenberk- Erj. (Torb.).
ujẹ̑denəc, -nca, m. = ujedena žival, das vom Wolf niedergerissene Thier, Cig.
ujẹ̑dež, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), V.-Cig.
ujẹ̑dica, f. 1) das Bauchgrimmen, C., Z.; — 2) die Qual, der Gram, Blc.-C.; — 3) der Zank, Št.- Cig., C.
ujẹ́dičən, -čna, adj. bissig, zänkisch, Cig., C.
ujẹ́dičnost, f. das zänkische Wesen, die Bissigkeit, C.
ujẹ̑dina, f. die Bisswunde, Cig.
ujedínati, -am, vb. pf. vereinigen, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
ujedíniti, -ı̑nim, vb. pf., pogl. uediniti.
ujẹ̑dka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
ujẹdljìv, -íva, adj. bissig, Cig., C.; ujedljiva zabavljica, beißende Satire, LjZv.; ujedljivo zabavljati komu, LjZv.
ujẹdljívost, f. die Bissigkeit, Cig.
újəm, -jma, m. = merica, die Mahlmetze, die Müllergebür, Cig., C.; (tudi: ujèm, -ję́ma, Jan.).
uję̑ma, f. die Übereinstimmung: u. samoglasnikov, die Assonanz, Jan.
ujẹ̑mati, -am, vb. impf. ad ujeti; 1) einfangen, gefangen nehmen; — k žolnirjem ujemati, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) u. se, ineinandergreifen, übereinstimmen, zusammenpassen, Cig., Jan., nk.; to se ne ujema, das passt nicht, das stimmt nicht; — 3) u. obleko, ein zu weites oder zu langes Kleid einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Kr.
uję̑məc, -mca, m., Ravn., pogl. ujetec.
uję́mən, -mna, adj. 1) fangbar, M.; — 2) = najet, C.
uję̑mka, f. der Fallstrick, die Falle, C.
uję̑mščina, f. das Fangegeld, Cig.
ujẹ́sti, ujẹ́m, vb. pf. 1) beißen, Mur., Cig., Jan., C.; (o kačah, muhah), Cig.; pes me je ujel v roko, Mur.; u. se, sich beißen: u. se v jezik, Cig.; zime volk ne uje, volk volka ne uje, Notr.- Let.; zime ne še nikoli volk ujedel, Met.; da bi vaju coprnice ujele! Jurč.; — 2) wegessen, aufzehren, auffressen, Mur., C., vzhŠt.; recimo, da ga je zver ujedla! Ravn.; gosenice so mi vse zelje ujele, Mur.; Srečata ga dva medveda, Ki sta pobiča ujedla, Npes.- Kres; — ujedeno solnce, die Sonnenfinsternis, Št.- Mur.; — en krivičen vinar uje (verschlingt) deset pravičnih, Mur.; ujedel me je za pet goldinarjev, er hat mich um 5 fl. gebracht, betrogen, C.; — 3) u. se, sich vergähren, Cig.; — zu Essig werden, Cig.; vino se uje, Kr.; — 4) mraz se je ujedel, die Kälte hat sich gebrochen, Cig.
uję̑təc, -tca, m. der Gefangene, C.
uję̑təv, -tve, f. die Gefangennehmung, C.
uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč ( n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.
uję̑tina, f. gefangenes Wild, Cig.
uję́tje, n. die Gefangennehmung.
ujetníca, f. die Gefangene, Cig., Jan.
ujetník, m. der Gefangene, Cig. (T.), M.
ujetnı̑štvọ, n. die Gefangenschaft, DZ.
uję̑tstvọ, n. = ujetništvo, LjZv.
ujẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. durch Reiten zugrunde richten: zaupanje konja ujezdi, Trub.; konja u., das Pferd entfremden, V.-Cig.
ujezíti, -ím, vb. pf. zornig machen, erzürnen; u. se, in Zorn gerathen.
újica, f. dem. uja; = materina sestra, M., C., Vod. sp.
ȗjma, f. = uima, Mik., Levst. (Nauk).
ȗjna, f. 1) = materina sestra, die Muhme, Habd.- Mik., Dict., V.-Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = materinega brata (ujčeva) žena, Mur., Cig., Jan., C., SlGor., BlKr.
ujnı̑čna, f. = ujnina hči, C.
ujǫ́kan, adj. ( part.) = objokan, verweint, Cig., Jsvkr., Slom.- C., Vrt.
ȗjs, interj. = hujs, hus, ein Zuruf an Schweine, C.
újti, újdem, vb. pf., pogl. uiti.

92.997 93.097 93.197 93.297 93.397 93.497 93.597 93.697 93.797 93.897

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA