Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (93.197-93.296)

  1. ubọ̑gati, -am, vb. impf. ( pf.) = slušati: u. koga, jemandem folgen, gehorchen; kdor ne uboga, je brez Boga; kdor ne uboga, tepe ga nadloga; — to delo me uboga (geht mir gut vonstatten), vzhŠt.; — iz "bovgati" t. j. bołgati, ( Goriš.- Cv.); in to iz nem. folgen; prim. bogati.
  2. ubogljìv, -íva, adj. = poslušen, folgsam, gehorsam.
  3. ubogljívost, f. = poslušnost, die Folgsamkeit.
  4. ubòj, -bója, m. der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., Trub.- Mik., nk.
  5. ubojíca, m. der Todtschläger, der Mörder, Habd.- Mik., Jan., nk.; — hs.
  6. ubǫ̑jnica, f. die Todtschlägerin, Cig., Jan.
  7. ubǫ̑jnik, m. der Todtschläger, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Schönl.- Valj. (Rad), Kast. (Sv. p.).
  8. ubǫ̑jstvọ, n. der Todtschlag, Jan., C., Krelj.
  9. ubósti, ubódem, vb. pf. einen Stich versetzen, stechen; u. koga s čim pod rebra, Dalm.; Vsacega ubode starji brat, Čb.- Valj. (Rad); u. se, sich stechen; — hineinstechen: u. iglo v kaj; — u. si kaj v glavo, sich etwas in den Kopf setzen, M.
  10. ubǫ̑ščina, f. 1) die Armut; — 2) das Armengeld, Jan., C.
  11. ubǫ̑štvọ, n. die Armut; — uboštvo lomi moštvo, Kras- Erj. (Torb.); uboštvo kruši moštvo, Cig., Medv.- M.
  12. ubọ̑žati, -am, vb. pf. = oubožati, obubožati, Cig., Jan., C.
  13. ubọ̑žčək, -čka, m. dem. ubožec; der Arme.
  14. ubọ̑žəc, -žca, m. der Arme.
  15. ubǫ́žən, -žna, adj. 1) arm; — 2) Armen-; ubožni zavod, ubožna hiša; — Armuts-; ubožno izpričevalo.
  16. ubọ̑žica, f. die Arme.
  17. ubǫ̑žnica, f. das Armenhaus, die Armenanstalt, Mur., Cig., C., Slom., nk.
  18. ubǫ́žnost, f. die Armut.
  19. ucẹ́liti, -im, vb. pf. ergänzen, Mur.; u. se, ganz werden, SlN.
  20. ucẹ́niti, -im, vb. pf. 1) schätzen, C.; — 2) u. se, den Preis verlieren, im Preise fallen: žito se je ucenilo, Dol.; — 3) u. se, in Betreff des Preises übereinkommen, Blc.-C.
  21. ucẹ́njati, -am, vb. impf. ad uceniti, Habd.- Mik.
  22. uckȃłnica, f. der Sägebock mit einem Gegengewicht für die Säge: žaga na uckalnici, V.-Cig.
  23. 1. ȗckati, -am, vb. impf. = učkati, hutschen, wippen, Cig.
  24. 2. ȗckati, -am, vb. impf. = juckati, jauchzen, (vuck-) Mur.
  25. učákati, -čȃkam, vb. pf. durch Warten seinen Zweck erreichen, erwarten; — erleben, erreichen; u. kaj ali česa; kaj smo vse učakali! u. visoko starost, Cig.; u. novega leta, spomladi; = u. se: u. se večera, SlN.
  26. učásiti se, -čȃsim se, vb. pf. sich Zeit nehmen, Savinska dol.; sich (lange) aufhalten, SlN.
  27. učȃva, f. die Lehrmethode, Jan.- Vrt.
  28. ȗčba, f. das Lehren, das Vortragen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Slom., nk.; — der Lehrgegenstand: vse učbe enega leta, DZ.; — die Lehrmethode, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.- C.
  29. ȗčbən, -əna, adj. Lehr-: učbeni način, die Lehrmethode, učbena knjiga, das Lehrbuch, Cig. (T.).
  30. ȗčbənik, m. = učbena knjiga, das Lehrbuch, Cig. (T.).
  31. učbənják, m. das Lehrbuch der Methodik, Jan. (H.).
  32. učéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. = učesniti, Jan.
  33. učę́liti, -im, vb. pf. u. deblo, den Stamm am Ende glatt abschneiden, C.
  34. účən, -čna, adj. 1) Lehr-, Unterrichts-, Mur., Cig., Jan., nk.; ȗčna knjiga, das Lehrbuch, učni jezik, die Unterrichtssprache, učni načrt, der Lehrplan, nk.; učni zakon, die Unterrichtsordnung, Levst. (Nauk); učna svoboda, die Lehr- und Lernfreiheit, nk.; — 2) gelehrig, Jarn., Cig., Jan., Vrt.; sijajni napredek učne in marljive mladeži, LjZv.; — 3) lehrbar, nk.
  35. učénčək, -čka, m. dem. učenec; ein kleiner Schüler; der Lehrling, — tudi: učę́nčək.
  36. učę́nčič, m. = učenček, Valj. (Rad).
  37. učénəc, -nca, m. der Schüler; der Lehrling; — učę́nəc, Valj. (Rad).
  38. učeníca, f. 1) die Lehrerin; — 2) = učenka, die Schülerin, C., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  39. učeník, m. 1) der Lehrer; — 2) = učenec, der Schüler, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Lehrjunge, BlKr.
  40. učenı̑ški, adj. Lehrer-: učeniška preizkušnja, Cv.
  41. učenı̑štvọ, n. = učiteljstvo, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  42. učenják, m. der Gelehrte.
  43. učenjáški, adj. Gelehrten-, gelehrtenmäßig.
  44. učénje, n. 1) das Lehren, das Unterrichten; — 2) das Lernen.
  45. učénka, f. die Schülerin; — tudi: učę́nka.
  46. učenọ̑st, f. die Gelehrtheit, die Gelehrsamkeit.
  47. učę̑nstvọ, n. die Lehrjahre, die Lehrlingschaft, Cig., Vrtov. (Km. k.).
  48. učésniti, -čę̑snem, vb. pf. 1) abreißen; u. vejo, koruzen strok; — u. se, abbrechen: veja se učesne; — 2) einen Schlag versetzen.
  49. učíčati se, -am se, vb. pf. sich niedersetzen (v otročjem govoru), Polj.
  50. učígati, -am, vb. pf. erlauern, erspähen, Rez.- C.
  51. učíłən, -łna, adj. lehrend, Lehr-, Cig., nk.; učı̑łni listi, die Lehrbriefe ( z. B. der Apostel), Cig.; učilni pomoček, das Lehrmittel, Cig., Jan., nk.
  52. učilíšče, n. die Lehranstalt, die Unterrichtsanstalt, Cig., Jan., nk.
  53. učı̑łna, f. = učilnica 2): Stoji učilna zidana, Levst. (Zb. sp.).
  54. učı̑łnica, f. 1) das Lehrzimmer, der Lehrsaal, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lehranstalt, die Schule, Cig., Jan., nk.
  55. učı̑łniški, adj. Schul-, nk.; u. zakon, die Unterrichtsordnung, učilniške knjige, die Schulbücher, Levst. (Nauk).
  56. učílọ, n. 1) das Lehrmittel, Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad), nk.; — 2) der Unterricht, Jan., C., Ben.- Mik.; — die Lehrmethode, Cig., Jan., C.; — die Abrichtung: junec je že dober za učilo, Gor.- DSv.
  57. učı̑łstvọ, n. das Unterrichtswesen, Levst. (Nauk).
  58. učı̑n, m. 1) die Begehung: greh iz učina, die Begehungssünde, Cig.; — 2) die Wirkung, Mur.- Cig., Jan., Cig. (T.), C., Zora.
  59. učı̑nək, -nka, m. 1) die Wirkung, der Effect, Cig., Jan., Cig. (T.), C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) pl. učinki = prečinki, občinki, C., Z.
  60. učiníšče, n. der Thatort, Jan. (H.); — hs.
  61. učinı̑telj, m. der Verursacher, vzhŠt.- C.
  62. učíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) thun, Mur., Jan., Mik., nk., vzhŠt.; bewirken, zuwege bringen, Cig., Jan.; — verüben, Mur., C.; — 2) u. komu, es jemandem anthun, ihn verhexen, C.; u. svinjam, da hirajo in crkajo, SlN.; učinjena bolezen, C.; — 3) = občiniti: u. žito, das Getreide durch Reitern reinigen, C.
  63. učínjati, -am, vb. impf. ad učiniti; 1) thun, bewirken, Jan., nk.; — 2) = občinjati: durch Reitern reinigen, Dol.- Z.
  64. učinjávati, -am, vb. impf. = učinjati, thun, verüben, Mur., C.
  65. učinjeváti, -ȗjem, vb. impf. = učinjati, thun, verüben, Mur.
  66. učinkováti, -ȗjem, vb. impf. einwirken, wirken, C., DZ., nk.
  67. učinljìv, -íva, adj. wirksam, C.
  68. učinljívost, f. die Wirksamkeit, C.
  69. učístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen, Cig.; u. konjušnice, Levst. (Nauk); — abklären, Cig.; u. se, sich abklären, Cig.; vino se je učistilo, jvzhŠt.
  70. učı̑telj, m. der Lehrer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; domač u., der Hauslehrer, LjZv.
  71. učiteljeváti, -ȗjem, vb. impf. Lehrer sein, C., nk.
  72. učı̑teljica, f. die Lehrerin, Cig., Jan., nk.
  73. učiteljíšče, n. die Lehrerbildungsanstalt, C., nk.
  74. učiteljı̑ščnik, m. der Schüler einer Lehrerbildungsanstalt, Jan. (H.).
  75. učı̑teljka, f. = učiteljica, Jan.
  76. učı̑teljkinja, f. = učiteljica, Mur., Danj.- Mik.
  77. učı̑teljski, adj. Lehrer-, Lehramts-, Cig., Jan., nk.
  78. učı̑teljstvọ, n. der Lehrerstand, die Lehrerschaft, das Lehrfach, das Lehreramt, Cig., Jan., nk.
  79. učı̑təv, -tve, f. das Lehren, die Lehrmethode, Cig., Jan., DZ.
  80. učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.- Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.- Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).
  81. učı̑vọ, n. der Lehrstoff, das Lehrmaterial, Jan., Cig. (T.), LjZv.
  82. ȗčkalica, f. die Hutsche, Polj.
  83. ȗčkati, -am, vb. impf. hutschen, u. se, sich hutschen; ( nav. ujčkati); — prim. nem. hutschen.
  84. učljìv, -íva, adj. gelehrig, Mur., Cig., ogr.- C., Bes.
  85. učljívost, f. die Gelehrigkeit, Mur.
  86. učlovẹ́čenje, n. die Menschwerdung; tudi: učlovẹčénje, Škrinj.- Valj. (Rad).
  87. učlovẹčeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad učlovečiti se, Jan. (H.).
  88. učlovẹ́čiti se, -ẹ̑čim se, vb. pf. Mensch werden.
  89. učnína, f. das Lehrgeld, das Schulgeld, das Unterrichtshonorar.
  90. ȗčnja, f. 1) das Lehren, die Lehre, ogr.- C.; — 2) das Lernen, das Studium, ogr.- C.
  91. účnost, f. 1) die Gelehrigkeit, Cig., Jan., Zora; — 2) die Lehrbarkeit, nk.
  92. učúditi, -čȗdim, vb. pf. durch Bewunderung verzaubern: u. kruh, da neče vzhajati, Gor.
  93. učúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) zusammenfallen, einsinken, Dol.; — 2) nachlassen, nachgeben (vom Schmerze), ogr.- C.; učuhne in mine dolgotrajna bolečina, Raič ( SlN.); — vrela voda se v posodah učuhne (kühlt sich ab), Vrt.
  94. učuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad učuhniti, nachlassen, aufhören (vom Schmerze), C.
  95. učútiti, -im, vb. pf. = začutiti, Mur., Svet. (Rok.).
  96. úd, m. das Glied; udje, die Gliedmaßen; — das Kettenglied, Cig., Slom.- C.; — das Mitglied, Cig., Jan., nk.
  97. udȃbljati, -am, vb. impf. ad udobiti; = dobivati, ogr.- Mik.
  98. udȃja, f., pogl. vdaja.
  99. udalíti se, -ím se, vb. pf. sich entfernen, Cig., SlN., Zora.
  100. událjati se, -am se, vb. impf. ad udaliti se; sich entfernen, C.

   92.697 92.797 92.897 92.997 93.097 93.197 93.297 93.397 93.497 93.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA