Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (92.797-92.896)

  1. tołkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft schlagen, klopfen, Mur., C., BlKr.; — = na zvonove biti, pritrkavati, Cig., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) plappern: stare ženice tolkljajo, Dol.
  2. tołkòt, -óta, m. das Pochen, das Schlagen: t. srca, Let., Bes.
  3. tołkováti, -ȗjem, vb. impf. interpretieren, dolmetschen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — rus.
  4. tółkovəc, -vca, m. = pijača iz stolčenega sadja, der Obstmost, Glas., Svet. (Rok.).
  5. tołmáč, m. der Ausleger, der Erklärer, der Deuter, Meg.- Mik., Cig., Jan.; — der Dolmetsch, Mur., Cig., Jan., C., nk.; ne govorim z vami po tolmaču, Ravn.- Valj. (Rad); — der Übersetzer, Mur., Cig., Jan.; — iz tur., Mik. (Et.).
  6. tołmáčenje, n. das Auslegen, Cig., nk.; — das Dolmetschen, Cig., nk.
  7. tołmačeváti, -ȗjem, vb. impf. auslegen, Dalm.- C.; — dolmetschen, Guts., Zora; — übersetzen, Trub.
  8. tołmačíca, f. die Dolmetscherin, Cig., Jan.
  9. tołmačílọ, n. die Deutung, Cig.; — die Glosse, Navr. (Spom.).
  10. tołmáčiti, -ȃčim, vb. impf. deuten, auslegen, erklären, Cig., Jan., nk.; — dolmetschen, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — übersetzen, Mur., Cig.
  11. tołmȃčnik, m. 1) = tolmač, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Glossarium, Cig., Jan.
  12. tołmȃštvọ, n. die Deutung, die Erklärung, Cig. (T.); die Hermeneutik, Cig.
  13. tołmína, f. der Wasserschlund, (tomina) C.
  14. tołmȗn, m. eine tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Trub., nk.; (tomun, Cig., Jan., Met., Dol.; tudi: komun, Met.).
  15. tolnáč, m. = svet, der Rath, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  16. tolovȃj, m. der Räuber; — prim. madž. tolvaj, Mik. (Et.).
  17. tolovȃjka, f. die Räuberin.
  18. tolovȃjski, adj. Räuber-, räuberisch.
  19. tolovȃjstvọ, n. die Räuberei, das Räuberwesen.
  20. tółpa, f. die Schar, die Rotte, nk.; — rus.
  21. tȏłst, -ı̑, f. das Fett, Jan., Trub.- Mik.
  22. tȏłst, tółsta, adj. feist, fett; tolsta jed; tolsti četrtek, der feiste Donnerstag, Cig., Rib.- M.; — tolsta zemlja, fetter Erdboden, Dol.; — tolsto rasti, üppig wachsen, Cig.; — = debel, C.; tolst človek, ein dicker, beleibter Mensch, Cig.
  23. tołsták, m. ein dicker Mann, C.
  24. tołstẹ́ti, -ím, vb. impf. fett, feist werden, Mur., Cig., Met.
  25. tołstíka, f. das Dickblatt (crassula), C.
  26. tołstína, f. das Fett, Dict.- Mik., Jan.; tolstina okoli črev, tolstino jesti, Dalm.
  27. tołstíti, -ím, vb. impf. feist, fett machen; t. se, feist werden.
  28. tȏłstnica, f. 1) die Fetthaut, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Fettdrüse, Cig. (T.); — 3) = tolščak 1), der Pinguin, Cig.
  29. tołstnína, f. die Fettware, (tolstenina) Cig.
  30. tołstọ̑st, f. die Feistigkeit, die Fettigkeit, Cig.; — die Dicke, ogr.- C.; die Beleibtheit, Jan. (H.).
  31. tółšča, f. das Fett; — die Dicke, Mur.
  32. tołščák, m. 1) der Pinguin; patagonski t., der patagonische Pinguin (aptenodytes patagonica), Erj. (Ž.); — 2) der Portulak (portulaca oleracea), M.
  33. tołščȃva, f. das Fett, Dict., Mur.; — die Feistigkeit, Dict.
  34. tołščę̑n, adj. fett, Mur.
  35. tółščən, -ščna, adj. Fett-: tolščna kislina, die Fettsäure, Cig. (T.); — feist, fett, Jan.
  36. tołščeník, m. der Steatit ( min.), Cig. (T.), C.
  37. tołščíca, f. die Fettsucht, Cig., Jan.
  38. tołščína, f. das Fett, Jan.
  39. tołščóba, f. die Fette, die Feistigkeit; — das Fett.
  40. tołščóbən, -bna, adj. fett, Jan.
  41. tomȃž, m. = podpora pod klopjo, ki je okoli peči, Dol.
  42. tomȃžək, -žka, m. der Laubfrosch, M.; — der braune Grasfrosch (rana temporaria), jvzhŠt.
  43. tōmbak, m. rdeča med, das Tomback.
  44. tōmbas, m. = dolga savska ladja, C., Nov.; — prim. hs. tumbas, Ponton.
  45. tomẹ́stən, -stna, adj. hierortig: t. ukaz, DZ.
  46. tomljáti, -ȃm, vb. impf. herumtreiben, Meg.- Mik.
  47. tǫ́mpəlj, -plja, m. = tumpelj 1), ein dicker, stumpfer Holznagel, vzhŠt.- C.
  48. tompljáti, -ȃm, vb. impf. = s tomplji zbijati, vzhŠt.- C.
  49. tomȗn, m., pogl. tolmun.
  50. tōn, m. der Ton, Lampe (D.), nk.; dati ton, intonieren, Cig. (T.).
  51. tōna, f. utež ( nav. 20 centov), die Tonne.
  52. tǫ̑nčič, m. = črv v jabolkih ali hruškah, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  53. tònf, tónfa, m. = tolmun, tonjka; — prim. kor.-nem. tumpf (istega pomena).
  54. tóniti, tǫ́nem, vb. impf. im Sinken begriffen sein, untersinken; Peter je tonil, Trub.; — solnce tone, Zora.
  55. toniti, -im, vb. impf. žito toni, das Getreide verdirbt infolge eines Nebels, Cig.; — prim. 2. tonja.
  56. tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.- C. ( Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.- C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.
  57. 1. tǫ̑nja, f. eine tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, C., vzhŠt.; — die Wasserlache, Jan.; — der Sumpf, Mik.
  58. 2. tǫ̑nja, f. eine Art Senge, BlKr.; t. je pala na pšenico, BlKr.; (tona?, ein Nebel, der die Saaten verdirbt, Cig.).
  59. 1. tǫ́njav, adj. voll von Tümpeln, C.
  60. 2. tǫ́njav, adj. tonjava pšenica t. j. zrnja drobnega in kakor požganega, BlKr.
  61. tǫ̑njka, f. der Wassertümpel, jvzhŠt.
  62. tonǫ́j, adv. = toonoj, neulich, Poh.- C.
  63. tonǫ́ka, adv. = tonoj, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  64. tonǫ̑vščica, f. die Lachmöve (larus ridibundus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); (tǫ́novščica) Frey. (F.).
  65. tonǫ̑vščičjak, m. der Mövenkoth, Cig.
  66. tontonẹ́ti, -ím, vb. impf. donnern, dumpf dröhnen, C.
  67. toonǫ́j, adv. = ondan, neulich, Fr.- C.; (iz: to ono).
  68. tòp, tǫ́pa, m. die Kanone; — po hs. iz tur.
  69. tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.
  70. tópa, f. = neumna deklina, vzhŠt.
  71. topȃł, -plà, adj. = topel, Dict., Cv.
  72. topās, m. der Topas ( min.).
  73. tópast, adj. stumpf, Dict.; — stumpfsinnig, C., Z.; t. kmetski fant, Jurč.
  74. 1. tópəc, -pca, m. der Schwachkopf, Cig., SlN.
  75. 2. tǫ̑pəc, -pca, m. dem. top; der Pöller, Vrt.
  76. tópək, -pka, adj. schmelzbar, auflöslich, h. t.- Cig. (T.).
  77. tópəł, tópla, adj. warm; topla voda.
  78. topìč, -íča, m. dem. top; eine kleine Kanone, nk.; — der Pöller, nk.
  79. topíłən, -łna, adj. zum Schmelzen dienend, Schmelz-: topı̑łnọ orodje, das Schmelzwerkzeug, Cig.
  80. topı̑łnica, f. die Schmelzhütte, Cig., Jan., C., Erj. (Min.), DZ.
  81. topı̑łničən, -čna, adj. Hütten-, Cig.
  82. topı̑łnik, m. der Schmelztiegel, Cig., Jan.
  83. topílọ, n. 1) das Lösungsmittel ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) das Schmelzen: baker prvega topila, Kupfer erster Schmelzung, DZ.; der Fluss ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  84. topı̑łstvọ, n. die Schmelzkunst, Jan. (H.).
  85. 1. topíšče, n. der Schmelzherd, Jan. (H.).
  86. 2. topíšče, n. Artilleriepark, Cig.
  87. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
  88. 2. topíti, -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.- C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
  89. 3. tǫ́piti, -im, vb. impf. stumpf machen, abstumpfen, Mur., Cig., C.; tudi: tópiti, tǫ́pim.
  90. topı̑vəc, -vca, m. der Schmelzer.
  91. tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.- C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.- Glas.
  92. toplíca, f. 1) die Therme, Polj.; nav. pl. toplice, heiße Quellen, die Thermen; das Thermenbad; v toplice iti, ins Bad reisen; v toplicah se kopati; — 2) (po rus.) das Treibhaus, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.
  93. toplíkast, adj. lau, Cig.
  94. toplína, f. die Wärme, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); taka toplina je danes! es ist heute so warm! jvzhŠt.; — die Temperatur, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  95. toplı̑ški, adj. Thermen-, Warmbad-; topliška voda, topliški zdravnik.
  96. toplíti, -ím, vb. impf. = greti, V.-Cig., C.; t. se = greti se, Levst. (Zb. sp.).
  97. toplję́nəc, -nca, m. der Ertrinkende, Jan. (H.).
  98. topljeníca, f. das Treibhaus, Glas.
  99. topljénje, n. das Schmelzen.
  100. topljìv, -íva, adj. schmelzbar, Cig.

   92.297 92.397 92.497 92.597 92.697 92.797 92.897 92.997 93.097 93.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA