Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (92.597-92.696)

  1. tlačaníca, f. = tlačanka, Mur.
  2. tlačániti, -ȃnim, vb. impf. Frohndienste leisten, roboten, Cig., Jan., Jurč., LjZv., Navr. (Let.).
  3. tlačȃnka, f. die Frohnarbeiterin.
  4. tlačȃnski, adj. 1) die Frohnarbeiter betreffend, Frohn-; tlačansko delo; — 2) sclavisch, mechanisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — tlačansko delo, eine oberflächliche Arbeit, Lašče- Levst. (Rok.).
  5. tlȃčej, m. ein langsamer Mensch, Jarn.
  6. tlȃčək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  7. tláčenje, n. das Hinein- oder Niederdrücken; — das Treten; — das Bedrücken, das Unterdrücken.
  8. tlačíłən, -łna, adj. Druck-: tlačı̑łna tromba, die Druckpumpe, Cig.
  9. tlačı̑łnica, f. 1) das Kelterhaus, die Kelter, Cig., Jan.; — 2) = stiskalnica, die Pressmaschine, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  10. tlačíłnost, f. die Druckkraft, Cig.
  11. tlačílọ, n. 1) ein Mittel zum Stopfen: z. B. der Pfeifenstopfer, Cig.; — 2) = tlačenje, das Treten, die Tretarbeit (bei Trauben, Kraut), jvzhŠt.; — 3) = stiskalnica, die Kelterpresse, Cig.
  12. tlačı̑telj, m. der Bedrücker, nk.
  13. tlačı̑təv, -tve, f. die Unterdrückung, nk.
  14. tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.
  15. tlačı̑vəc, -vca, m. 1) der Treter, der Traubentreter; — 2) der Bedrücker, Cig.
  16. tlačı̑vka, f. die Treterin.
  17. tlačník, m. der Unterdrücker, Slovan.
  18. 1. tlȃčnja, f. = tlaka, Mur., Cig., Mik. (Et.).
  19. 2. tlȃčnja, f. ( eig. das Austreten): der durch Austreten gewonnene Traubensaft: dati komu kaj od svoje mlačve in tlačnje, Ravn.
  20. tlȃčnjak, m. das Trittbrett, vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad).
  21. tlàk, tláka, m. 1) festgestampfter Boden, das Estrich, das Straßenpflaster, das Trottoir, Guts., Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) der Druck ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zračni t., der Luftdruck, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.; ( hs.).
  22. tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten ( fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).
  23. tlákati, tlȃkam, vb. impf. pflastern, C., nk.
  24. tlakováti, -ȗjem, vb. impf. = tlako delati, roboten, C.
  25. tlakovína, f. das Straßenpflastergeld, Cig., DZ.; die Pflastermaut, DZkr.
  26. tlápiti, -im, vb. impf. schwatzen, plappern, Habd.- Mik.; — hs.
  27. tlȃščina, f. das statt der Frohndienste gezahlte Geld, das Frohngeld, Cig., Jan.
  28. tlȃški, adj. Frohn-, Jan. (H.).
  29. tlè, adv., nam. tu-le, Kr., Rez.- Kl.
  30. tlẹ́či, tółčem, vb. impf. = tolči.
  31. tlẹ̑nje, n. das Glimmen.
  32. tlèsk, tlę́ska, m. der Schnalzlaut; — der Klatsch, Jan.; vrže sulico po tleh z glasnim tleskom, Jurč., — das Schnippchen, der Schneller mit dem Finger, Cig.
  33. tléskati, tlę̑skam, vb. impf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan., SlN.; tleskaje koga sprejeti, Glas.
  34. tléskniti, tlę̑sknem, vb. pf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan.; petelin tleskne s perotnicama, Zv.; — einen (schallenden) Schlag versetzen, Dol.
  35. tleskòt, -óta, m. das Geklatsche, Jan.
  36. tlẹ́ti, tlím, vb. impf. glimmen; — od žalosti t., sich abgrämen, Cig.
  37. tlı̑nka, f. der Glimmstengel, die Cigarre, Cig., Nov., Glas, SlN.
  38. tmà, f. = tema.
  39. tmíca, f. die Finsternis, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  40. tmína, f. die Finsternis, Cig., Jan.
  41. tnȃčək, -čka, m. ein Klotz, der sich nicht spalten lässt, ("knjaček") Št.- Valj. (Rad).
  42. tnála, f. = tnalo, jvzhŠt.
  43. tnalíšče, n. = tnalo, Nov., jvzhŠt.
  44. tnalíščevina, f. = tnalovina, jvzhŠt.
  45. tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.- Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal- Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
  46. tnálovina, f. die mit vermoderten Holzabfällen gemischte Erde des Holzplatzes; tudi: tnalovína.
  47. tníge, f. pl. das Fangeisen für Füchse, Št.- Valj. (Rad).
  48. tọ̀, conj. da, so (im Nachsatze): to bi bili reveži, če bi mutasti bili, Ravn.; kadar pride, to psuje, BlKr.- Levst. (M.); kar (kaj) dlje, to bolje, je länger, desto besser, Krelj.
  49. toalēta, f. oprava, die Toilette.
  50. toāza, f. francoski seženj, die Toise, ( math.), Cig. (T.).
  51. tobáčən, -čna, adj. Tabak-.
  52. tobáčišče, n. das Tabakfeld, Jan. (H.).
  53. tobȃčji, adj. Tabak-, Volk.- M.
  54. tobȃčnat, adj. mit Tabak verunreinigt: otare si tobačnati nos, Bes.
  55. tobȃčnica, f. die Tabaksdose.
  56. tobák, m. 1) der Tabak; t. kaditi; = t. piti Kr.- Mur., Cig., Burg.; drobni t., der Schnupftabak, V.-Cig.; t. njuhati, Levst. (Nauk), nk.; — 2) divji t., die Tollkirsche (atropa belladonna), Josch; — tudi: tobȃk.
  57. tobákov, adj. Tabak-: tobakovo pero, tobakov sok.
  58. tobółəc, -łca, m. 1) = oselnik, der Köcher des Mähers, C., Z., BlKr.- Mik.; — 2) = telečjak, der Tornister, Jan.; — der Beutel, Z.
  59. tobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf., C., Slom., Kres; pogl. topotati.
  60. tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.- C.
  61. tòč, tǫ́ča, m. der Schub der Kugel im Kegelspiel, V.-Cig., Jan.
  62. tǫ́ča, f. der Hagel; — toča gre, es hagelt.
  63. točȃj, m. der Schenk, der Kellner, Mur., Cig., Jan., nk.; Točaj, le znova kupo mi napolni! Greg.; veliki t., der Obermundschenk, Ravn.
  64. točȃjka, f. die Kellnerin, Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
  65. točák, m. der Kater, Rez.- C.; — prim. toca 2).
  66. točȃłnik, m. = pretočnica 2), Valj. (Rad).
  67. 1. tǫ́čən, -čna, adj. pünktlich, präcise, Cig., Jan., nk.; tehtnica je točna, die Wage ist richtig, Sen. (Fiz.); — rus.
  68. 2. tǫ́čən, -čna, adj. Hagel-.
  69. 3. tóčən, -čna, adj. rund, kugelicht, M., C.
  70. tóčenje, n. das Schenken, der Schank.
  71. točevína, f. = vino od grozdja, katero je poškodila toča, Cig., C.
  72. tǫ́čica, f. dem. toca; das Kätzchen, Rez.- C.
  73. točíłən, -łna, adj. Schank-: točı̑łna pravica, nk.
  74. točı̑łnica, f. 1) die Schenke, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Schenkkrug, Fr.- C.
  75. točílọ, n. 1) das Dreheisen, Jan. (H.); — die Presse, Cig. (T.), DZ.; ( stsl.).
  76. točína, f. = žito od toče poškodovano, Nov.- C.
  77. točı̑təv, -tve, f. 1) das Ausschenken; — 2) das Drehen, Cig.
  78. tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.- Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
  79. točı̑vəc, -vca, m. der Schenk, Cig.
  80. točji, adj. točja gos = liska, das Blässhuhn, das Wasserhuhn (fulica), Dict., Hip. (Orb.).
  81. tǫ̑čka, f. der Punkt, Cig., Jan., nk.; — rus.
  82. tọ̀čkaj, adv. früher, neulich, C.
  83. tǫ̑čnat, adj. vom Hagel beschädigt, Cig.; točnato grozdje, vino, Z.
  84. tǫ̑čnik, m. 1) vino od točnatega grozdja, Cig.; — 2) = 1. točar, komur je toča pobila, Dol.
  85. tóčnja, f. das Ausschenken, der Schank.
  86. tǫ́čnost, f. die Pünktlichkeit, die Präcision, die Genauigkeit, nk.; — rus.
  87. tǫ̑d, adv. auf diesem Wege, da herum, in dieser Gegend; tod pojdemo; tod je vse polno kač; — od tod (odtod), do tod (dotod).
  88. todà, conj. indessen, jedoch, allein; mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka, Jan. (Slovn.).
  89. tǫ̑daj, adv. = tod, Z.; od todaj = odtod, Dict.- Mik., Kast. (N. c.).
  90. tǫ̑dešnji, adj. hierortig, C.
  91. 1. tǫ̑di, adv. = tod, nk., SlGor.
  92. 2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dobrepolje ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  93. tǫ̑dik, adv. = tod, Jan., Danj.- Mik., Npes.-Vraz.
  94. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
  95. tǫ̑dkaj, adv. = tod, Mik., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  96. tǫ̑dtam, adv. = tod tam, hierhin, Št.
  97. tòf, tǫ́fa, m. 1) der Tuff, Litija; — 2) der Mühlstein für feines Mehl: mleti na t., Z.
  98. tófant, m. = tafet, Cig.
  99. tófet, m. (tudi: tófent) = tafet, Jan.
  100. tófiti, tǫ̑fim, vb. pf. = čofniti, schlagen, Gor.

   92.097 92.197 92.297 92.397 92.497 92.597 92.697 92.797 92.897 92.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA