Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (92.497-92.596)

  1. típanje, n. das Tasten, das Befühlen.
  2. típati, tı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) tasten, befühlen; — 2) t. piskre, irdene Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.
  3. 1. típən, -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).
  4. 2. tīpən, -pna, adj. typisch, Jan. (H.).
  5. tīpičən, -čna, adj. typisch, Cig. (T.), nk.
  6. tı̑pka, f. die Taste, Cig., nk.
  7. tı̑pkati, -am, vb. impf. tasten, Cig.
  8. típniti, tı̑pnem, vb. pf. leicht betasten, betupfen, Cig.
  9. tı̑s, m. die Eibe (taxus), Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.
  10. tísa, f. die Eibe (taxus).
  11. tísina, f. das Eibenholz, M., Z.
  12. tı̑sje, n. coll. die Eibenbäume, der Eibenwald, Jan.
  13. tı̑sk, m. 1) der Druck: vodni t., Cig.; — 2) der Druck (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  14. tíska, f. 1) die Druckwunde, Z., KrGora; — 2) = stiska, das Gedränge, Z.
  15. tiskáłən, -łna, adj. Druck-, nk.
  16. tískalica, f. das Gedränge, Cig.
  17. tiskȃłnica, f. die Druckerpresse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — t. za tkanino, die Zeugdruckmaschine, DZ.
  18. tiskálọ, n. das Druckwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); das Presszeug, Cig., Jan.; die Presse, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = tiskalnica, die Druckerpresse, Cig.
  19. tískanica, f. 1) die Druckschrift, Cig. (T.); — 2) die Blankette, DZ.
  20. tískanje, n. das Drucken (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  21. tískati, -am, vb. impf. 1) (Bücher u. dgl.) drucken, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) drängen, t. se, sich drängen: ljudstvo se je k njemu tiskalo, C.
  22. tiskopìs, -písa, m. = tiskovina, die Druckschrift, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  23. tiskǫ́vən, -vna, adj. Druck-, Press-: tiskovna pomota, der Druckfehler, tiskovno društvo, der Pressverein, nk.; tiskovne pravde, Pressprocesse, Levst. (Zb. sp.).
  24. tiskovína, f. die Drucksache, Jan., Cig. (T.), Naprej, nk.
  25. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
  26. tisǫ́ča, f. das Tausend, M., nk.; — prim. stsl. tysąšta.
  27. tisočák, m. die Tausendguldennote, nk.
  28. tisočíca, f. die Zahl tausend, das Tausend, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; dopolnila se je dvajseta tisočica, Zv.
  29. tisočína, f. 1) das Tausend, C., nk.; — 2) Jan., C., pogl. tisočnina.
  30. tisočı̑nski, adj. = tisočninski, tausendtheilig: tisočinsko merilo, tausendtheiliger Maßstab, Cel. (Geom.).
  31. tı̑sočka, f. die Zahl tausend, Cig., Jan., C.
  32. tisočlẹ́tən, -tna, adj. tausendjährig, Cig., Jan., nk.
  33. tisočlẹ̑tje, n. das Jahrtausend, Cig., Jan., nk.
  34. tisočlẹ̑tnica, f. tausendjähriges Jubiläum, Jan., C., nk.
  35. tisǫ́čni, -čna, num. der tausendste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.); po stsl.
  36. tisǫ̑čnica, f. = tisočletnica, Cv.
  37. tisǫ̑čnik, m. 1) ein Befehlshaber über tausend Mann, Cig.; — 2) tisočak, Jan. (H.).
  38. tisočnína, f. das Tausendstel, Cig. (T.), DZ.
  39. tisočnı̑nski, adj. tausendtheilig, Cig. (T.).
  40. tísov, adj. Eiben-; tisov les.
  41. tísovəc, -vca, m. der Eibenbaum, Cig.
  42. tísovina, f. das Eibenholz.
  43. tísovje, n. coll. die Eibenbäume; der Eibenwald, Cig., Jan.
  44. tisták, adj. von dieser, jener Beschaffenheit, jvzhŠt.; tistáko, auf diese Art (wie du sagst), BlKr.
  45. tı̑stec, adv. od tistec, von dort, na vzhodu- Mik.
  46. tı̑sti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.
  47. tı̑stod, adv. dort herum, dort durch, Cig.; tistod so šli, auf jenem Wege, jvzhŠt.
  48. tı̑š, -ı̑, f. die Stille: v hramu nastane tiš, LjZv.
  49. tíšati, tı̑šam, vb. impf. = molčati, still sein, Blc.-C., Drežnica, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  50. tı̑šč, m. der Druck, Mur., Jan., C., Dol.; — der Drang, Jan.; scalni t., der Harndrang, Mur.; — die Nothdurft, C.
  51. tiščáłən, -łna, adj. drückend, Druck-: tiščȃłna moč, die Druckkraft, Cig.
  52. tiščáłnost, f. die Druckkraft, Cig.
  53. tiščálọ, n. der Dränger, Cig.
  54. tíščanje, n. das Drücken; — das Drängen, der Drang.
  55. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  56. tiščàv, -áva, adj. zudringlich, Cig.
  57. tiščȃvəc, -vca, m. der Dränger, Cig., Jan.
  58. tiščávən, -vna, adj. zudringlich, V.-Cig.
  59. tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.
  60. tiščȃvkast, adj. mit dem Dummkoller behaftet, Nov.- C.
  61. tiščı̑n, m. der Dränger, ein zudringlicher Mensch, Cig., M.
  62. tišína, f. die Stille; die Windstille, Cig., Jan., Cig. (T.).
  63. tjà, adv. dorthin, Trub., Dalm., Boh., Levst. (Zb. sp.), nk.; sem in tja, Krelj.
  64. tjàka, adv. = tja, Trub.- Mik.
  65. tjàkaj, adv. dorthin, Trub., Boh., nk.
  66. tjè, adv. = tja.
  67. tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
  68. tjèkaj, adv. = tjakaj, tja.
  69. tjulẹ̀nj, -ẹnjà, m. der Seehund (phoca vitulina), Cv. III. 7.; — rus.
  70. tjulẹ́nji, adj. vom Seehund, Cv.; — rus.
  71. tkáč, m. = tkalec, der Weber, Mur., Mik.
  72. tkája, f. 1) die Weberei, Cig., Jan.; — 2) das Gewebe, ogr.- Valj. (Rad).
  73. tkȃłba, f. der Webezeug, ogr.- Valj. (Rad).
  74. tkałčevȃnje, n. die Betreibung des Weberhandwerkes, M.
  75. tkałčeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weberhandwerk betreiben, Jarn.- Cig., M.
  76. tkałčíca, f. die Weberin, Habd.- Mik., Jan.
  77. tkȃłčič, m. dem. tkalec; ein kleiner Weber, Cig.; mladi t., C.; der Weberssohn, M.
  78. tkȃłčina, f. = tkalščina, Mur.
  79. tkȃłčji, adj. des Webers, Weber-, Meg., M.; tkalčje vratilo, der Weberbaum, Dict., Habd.- Mik., Dalm., Kast.
  80. tkȃłəc, -łca, m. 1) der Weber; — 2) družbeni t., der Webervogel (ploceus socius), Erj. (Ž.).
  81. tkáłən, -łna, adj. Webe-: tkȃłni stol, C.
  82. tkalíca, f. = tkalka, die Weberin, Jan.
  83. tkȃlja, f. die Weberin, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  84. tkȃłka, f. die Weberin.
  85. tkȃłnica, f. 1) die Weberstube, Cig., C.; — 2) die Webemaschine, DZ.
  86. tkálọ, n. der Webstuhl, Kremp.- C.
  87. tkȃłski, adj. Weber-; tkalsko delo, Cig.
  88. tkȃłstvọ, n. die Weberei, das Weberhandwerk, Cig., Jan., nk.
  89. tkȃłščina, f. der Weberlohn, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.).
  90. tkȃłški, adj. Weber-, Cig.; t. orodje, Cig.
  91. tkánica, f. 1) ein gewobener Gürtel, Habd.- Mik.; nav. rdeč ali pisan ženski pas, BlKr.; — 2) der Regenbogen, ogr.- C.
  92. tkanína, f. das Gewebe; der Zeug; — das Zellgewebe: živčevna t., das Nervengewebe, tenčična t., das Epithelgewebe, vezna t., das Gewebe der Bindesubstanz, Erj. (Som.).
  93. tkaninotìsk, -tíska, m. der Zeugdruck, Jan. (H.).
  94. tkanı̑nski, adj. zeugen, von Zeug, Cig.; t. obrt, die Textilindustrie, DZ.
  95. tkȃnje, n. 1) das Weben; — 2) das Gewebe, Mur., Cig., Jan.
  96. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
  97. tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  98. tlȃč, m. der Druck, ogr.- Valj. (Rad).
  99. tlačák, m. das Trittbrett beim Spinnrad, vzhŠt.
  100. tlačàn, -ána, m. der Frohnarbeiter, der Frohnbauer.

   91.997 92.097 92.197 92.297 92.397 92.497 92.597 92.697 92.797 92.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA