Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (92.297-92.396)

  1. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
  2. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
  3. tẹsníca, f. = tesna pot med ograjama, Jap.- C.
  4. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.
  5. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
  6. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
  7. tẹsnóbən, -bna, adj. 1) eng; — 2) beklommen, ängstlich, Cig., Jan.
  8. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
  9. tẹsnobíti, -ím, vb. impf. verengen, Mur., Cig., Jan.; — bedrängen, beängstigen, Mur., Cig.
  10. tẹsnǫ̑ča, f. die Enge, Jan.; — die Beengung, Jan.; — das Gedränge, Jan.; — die Angst, C.
  11. tẹsnopìs, -písa, m. die Stenographie, Jan., Cig. (T.), nk.
  12. tẹsnopı̑səc, -sca, m. der Stenograph, Jan., nk.
  13. tẹsnopísən, -sna, adj. stenographisch, Jan., nk.
  14. tẹsnopı̑sje, n. die Stenographie, Jan., nk.
  15. tẹsnọ̑st, f. die Enge; — die Knappheit.
  16. tẹsnóta, f. die Enge; — die Knappheit; — die Beklemmung, die Angst; — die Bedrängnis, C.
  17. tẹsnótən, -tna, adj. eng.
  18. tẹsnoùst, -ústa, adj. tesnouste kače, die Engmäuler, Erj. (Z.).
  19. testamènt, -énta, m. = oporoka, das Testament.
  20. tẹstę̑n, adj. von Teig.
  21. tẹstę̑nast, adj. teigicht, V.-Cig.
  22. tẹsteníca, f. eine Mehlspeise (Pastete, Nudel u. dgl.), C.
  23. tẹstenína, f. kar je iz testa; das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur.
  24. tẹstnàt, -áta, adj. teigig, Cig., Jan.; — teigartig: ilovico narediti testnato, Danj. (Posv. p.).
  25. tẹstọ̑, n. der Teig.
  26. tẹstovína, f. = testenina, Jan.
  27. tẹstovı̑t, adj. teigig, Cig. (T.).
  28. tẹstǫ̑vje, n. das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur., Jan., DZ.
  29. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
  30. təščə̀n, -ščnà, adj. nüchtern, C.; — = na tešče uživan: teščno pitje, Fr.- C.
  31. tẹščı̑łnica, f. die Weinpresse, Levst. (Pril.), Nov.
  32. təščína, f. die Weiche am Körper, Dol.
  33. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  34. tẹščnják, m. das Gedränge (tešnjak), Dol.- Mik.
  35. təščnọ̑st, f. die Nüchternheit, Mur., Cig., Jan.
  36. tẹšíłen, -łna, adj. tröstend, trostreich, nk.
  37. tẹšílọ, n. das Besänftigungsmittel, Jan.; der Trost, nk.; Kdor je nesrečen, upa vsak tešila, Str.
  38. tẹšı̑telj, m. der Tröster, Jan., nk.
  39. tẹšı̑teljica, f. die Trösterin, nk.
  40. tẹ́šiti, tẹ̑šim, vb. impf. beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; Marija je Jožefa tešila, Npes.- Pjk. (Črt.); otroka t., Dol.; — trösten, Jan., nk.
  41. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  42. tȇtčək, -čəka, m. der Vetter, vzhŠt.- C.
  43. tetčı̑čna, f. = mojega tetca hči, Valj. (Rad).
  44. tȇtəc, -tca, m. = moje tete mož, Z., BlKr.
  45. tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.
  46. tética, f. dem. teta.
  47. tétič, m. = moje tete sin, Meg., C., Z., BlKr.; = mojega tetca sin, BlKr.; — tudi: tetìč, -íča.
  48. tetı̑čna, f. = tetina hči, Meg., C.
  49. tetı̑čnik, m. das Geschwisterkind, Mur.
  50. tétina, f. = moje tete hči, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; — = mojega tetca hči, BlKr.
  51. tetı̑v, f. = tetiva, Jan., Rib.- Mik., nk.
  52. tetíva, f. die Bogensehne, Meg., Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Trub., ogr.- Mik.; svoje strele na tetivo polagajo, Dalm.; — die Sehne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); tetive, die Knochenbänder, Cig.
  53. tetívən, -vna, adj. Sehnen-: tetı̑vni mnogokotnik, das Sehnenvieleck, Cel. (Geom.); tetivno merilo, der Chordenmaßstab, Cig. (T.).
  54. tȇtka, f. dem. teta; die Tante.
  55. tȇtkati, -am, vb. impf. Tante nennen: tetkal jo je, Cig.
  56. tę̑vlja, f. eine plapperhafte Person, Gor.; — beži, beži, tevlja! Nov.
  57. tevljáti, -ȃm, vb. impf. lallen wie ein Kind, Gor.; — ungereimtes Zeug sprechen, plappern: stare ženice rade tevljajo, Gor.
  58. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
  59. 1. tę́za, f. 1) die Folter, die Tortur, Cig., Jan.; — 2) die Folterbank: na tezo razpeti, ZgD.; na tezo dejati, Cig., Jan.; — das Reck, DZ.; — 3) die Anfechtung, die Lust, Mur., Mik.
  60. 2. tēza, f. spust, die Thesis (metr.), stavek, die These ( phil.), Cig. (T.).
  61. 3. tę̑za, f. der Vogelherd, Cig., C., Štrek.; — iz it. tesa.
  62. tezȃj, m. der Zug ( z. B. mit der Feder), C., Z.
  63. tezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan., C., Burg. (Rok.); na tezalnico dejati koga, nk.
  64. tezȃłnik, m. der Radehaken der Schmiede, Cig.; — natezalnik.
  65. tezálọ, n. ein Werkzeug zum Strecken, die Strecke, Jan.
  66. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
  67. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
  68. težáča, f. = težakinja, kajk.- Valj. (Rad).
  69. težák, m. 1) der Taglöhner; danes imamo težake; — 2) das Gewicht an der Wanduhr, Polj.
  70. težákinja, f. die Taglöhnerin, Jan.; tudi: težakínja, jvzhŠt.
  71. težakováti, -ȗjem, vb. impf. Taglöhnerdienste leisten, als Taglöhner leben, Bes.
  72. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
  73. težáščina, f. die Taglöhnerarbeit, das Tagwerk: ročna, vozna t., die Hand-, Zugarbeit, Levst. (Cest.).
  74. težáški, adj. Taglöhner-; težaško delo.
  75. težȃštvọ, n. der Taglöhnerstand, kajk.- Valj. (Rad).
  76. tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
  77. težȃva, f. die Schwierigkeit, die Beschwerlichkeit; s težavo, mit Mühe, schwer; brez težave, mühelos; — die Mühseligkeit; vsak ima svoje težave; — die Beschwerde; porodne težave, die Geburtswehen; smrtne težave, die Todesnoth; — težave me obhajajo, es ist mir übel, unwohl; težava mi je, es ist mir übel, Kras.
  78. težávən, -vna, adj. beschwerlich, schwierig; težavna pot; težavno delo.
  79. težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.- C.
  80. težávnost, f. die Beschwerlichkeit, die Schwierigkeit; — die Mühseligkeit.
  81. težčáti se, -ȃ se, vb. impf. težča se mi, es beliebt mir nicht, Dol.- Mik.
  82. težčíca, f. = težava, die Schwere (des Kopfes), die Eingenommenheit, Valj. (Rad).
  83. tę̑žəc, -žca, m. der Schwerspat, der Baryt, Bleiw.- Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  84. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
  85. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
  86. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
  87. tę́ževəc, -vca, m. = težec, Cig.
  88. teževı̑t, adj. von bedeutendem Gewicht, Levst. (Zb. sp.).
  89. težílọ, n. die Beschwerung, Cig.; — das Gewicht, Jan.; z. B. das Uhrgewicht, M.
  90. težína, f. 1) die Schwere, Guts.- Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — das Schrot (der Münzen), Cig. (T.); — 2) der Ballast, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Schwierigkeit, ogr.- C.
  91. težíšče, n. der Schwerpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  92. težíščən, -ščna, adj. Schwerpunkt-: težı̑ščna ravnina ali ploskev, die Schwerebene, Cig. (T.).
  93. težı̑ščnica, f. die Schwerlinie, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  94. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  95. tę̑žje, n. das Gewicht, Jan.; — der Ballast, Jan.
  96. tę̑žka, f. neki del ključanice, ogr.- Valj. (Rad).
  97. tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
  98. težkóba, f. die Bedrängnis, Jan.; — die Mühsamkeit, Cig.
  99. težkǫ̑ča, f. die Schwere, Mur.; — die Schwierigkeit, die Beschwerde, Dict., Mur., C., Mik., Dalm., nk.
  100. težkǫ̑čən, -čna, adj. schwierig, beschwerlich, Mur.

   91.797 91.897 91.997 92.097 92.197 92.297 92.397 92.497 92.597 92.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA