Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (92.197-92.296)

  1. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Kras- Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
  2. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
  3. tẹnjekàz, -káza, m. der Schattenzeiger, Jan. (H.).
  4. tənkǫ̑ča, f. die Dünnheit, C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  5. tənkočútən, -tna, adj. feinsinnig, Cig.
  6. tənkočútnost, f. der Feinsinn, Cig.
  7. tənkoglásən, -sna, adj. helltönend, hellklingend, Cig., Jan.
  8. tənkokljȗnəc, -nca, m. der Dünnschnäbler, Cig., Jan.
  9. tənkokǫ́žən, -žna, adj. feinhäutig, Mur., Cig., Jan.
  10. tənkolàs, -lása, adj. feinhaarig, Cig., Jan.
  11. tənkolìst, -lísta, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  12. tənkonítən, -tna, adj. dünnfädig, Cig.
  13. tənkonòg, -nǫ́ga, adj. dünnbeinig, Cig., Jan.
  14. tənkonogàt, -áta, adj. dünnbeinig, Jan.
  15. tənkonǫ́žən, -žna, adj. dünnfüßig, Jan., nk.
  16. tənkoslúšən, -šna, adj. feinhörig, Zv.
  17. tənkọ̑st, f. 1) die Dünnheit; — die Feinheit; — 2) die Genauigkeit, Cig.
  18. tənkóta, f. = tenkost.
  19. tənkoùh, -úha, adj. feinhörig, Cig.
  20. tənkovẹ́stən, -stna, adj. gewissenhaft, nk.
  21. tənkovẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit, nk.
  22. tənkovína, f. ein dünner Zeug, Jurč.
  23. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  24. teogonı̑ja, f. bogorodje, die Theogonie.
  25. teolōg, m. bogoslovec, der Theolog.
  26. teologı̑ja, f. bogoslovje, die Theologie.
  27. teolōški, adj. bogoslovski, theologisch, nk.
  28. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Mariborska ok.- Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
  29. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
  30. tepáča, f. die Holzaxt, die Fällhacke, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., SlGor.; t. v dva seka, die Queraxt, Mur.- Cig.
  31. tepačíšče, n. = toporišče, C.
  32. tépast, adj. 1) thöricht, Z.; — 2) zu wenig aufgegangen: t. kruh, Z.
  33. tépav, adj. thöricht, C.
  34. tepȃvs, m. der Raufbold, Cig., Jan.
  35. tepȃvslja, f. die Rauferin, Cig.
  36. tépčast, adj. tölpelhaft, beschränkt, borniert.
  37. tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
  38. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  39. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Vas Krn- Erj. (Torb.).
  40. tepę̑ncija, f. = tepež, die Prügelei, BlKr.
  41. tepeníca, f. die Prügelei, Svet. (Rok.).
  42. tepénje, n. das Prügeln, das Schlagen.
  43. tepę́nka, f. neka vinska trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  44. tépeš, -ę́ša, m. der Herumschwärmer, Mur.
  45. tepešı̑ja, f. das Vagabundieren, Mur., Danj.- Mik.
  46. tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
  47. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
  48. tepę̑škati, -am, vb. impf. = tepežkati, M.
  49. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
  50. tepę̑šnik, m. der Herumschwärmer, Mur.
  51. təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
  52. təpətȃvəc, -vca, m. eine starke Flügelfeder, die Schlagfeder, V.-Cig.
  53. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
  54. tepę́žən, -žna, adj. Prügel-: tepę̑žni prstan, der Raufring, LjZv.; — tepežni dan, das Fest der unschuldigen Kinder.
  55. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  56. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
  57. tepę̑žkanje, n. das Schlagen, die Schlägerei, LjZv.; das Schlagen mit der Kindelruthe am Feste der unschuldigen Kinder.
  58. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
  59. tepežljìv, -íva, adj. rauflustig, Jan.
  60. tepę̑žnica, f. 1) eine Geißel, Dict., Jap. (Sv. p.); die Kleidergeißel, Cig.; die Kindelruthe; — 2) = tepežni dan, C., Ljub., Št.- Navr. (Let.); — 3) die Rauferei, Slom.; — 4) die Herumschwärmerin, Jan. (H.).
  61. tepę̑žnik, m. 1) der Raufbold, Cig., Jan.; — 2) der Herumschwärmer, Cig.
  62. tepę̑žnja, f. die Schlägerei, die Rauferei, Cig., Jan.
  63. tepę́žnost, f. die Raufsucht, Cig.
  64. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  65. tepígov, adj. tepigovi možje, Männer aus dem Pöbel, Trub.
  66. tépih, m. = tepec, der Narr, der Tölpel, Fr.- C.
  67. tepı̑n, m. der Raufbold, Cig.
  68. tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.
  69. tepíšče, n. die Prügelstätte, C., SlN.
  70. tę̑pka, f. 1) die Mostbirne; — 2) neka trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  71. tę̑pkati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Polj.
  72. tę́pkovəc, -vca, m. 1) der Mostbirnwein; — 2) der Ort, wo viele Mostbirnen wachsen, Mur.; — 3) neka vrsta tepek, Gor.
  73. tę́pkovnica, f. = tepkovec 1), Mur.
  74. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
  75. 2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
  76. tépnja, f. eine schwatzhafte Person, Mik.; tudi: tę̑pnja, Valj. (Rad).
  77. tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
  78. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  79. təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
  80. təptȃnje, n. das Stampfen; das Niedertreten.
  81. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
  82. tepȗn, m. der Raufbold, der Balger, Cig.
  83. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
  84. tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
  85. tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
  86. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
  87. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
  88. tẹsȃn, -snà, adj. = tesen.
  89. tesaníca, f. = treska, C.
  90. tesȃnje, n. das Behauen des Holzes, das Zimmern.
  91. tesáški, adj. = tesarski, Cig.
  92. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
  93. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
  94. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  95. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
  96. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  97. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
  98. téslast, adj. okoren, neokreten: t. človek, GBrda.
  99. tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
  100. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.

   91.697 91.797 91.897 91.997 92.097 92.197 92.297 92.397 92.497 92.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA