Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (92.097-92.196)

  1. telı̑čji, adj. vom Kuhkalb.
  2. telı̑čka, f. dem. telica; das Kuhkälblein.
  3. telíge, f. pl. = telege, das Ochsenjoch, Savinska dol.
  4. telı̑təv, -tve, f. die Kalbzeit, Cig., C.
  5. telíti, -ím, vb. impf. kalben, Cig., Jan., C.; — = t. se, Mur., Cig.
  6. teljȃd, f. coll. Kälber, Jan. (H.).
  7. tẹ̑łnat, adj. = telesnat, Jan.
  8. tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  9. télog, m. = talog, V.-Cig.; t. zavleči ali s telogom zavleči živini, die Nieswurz einem Vieh durchziehen, V.-Cig.
  10. tẹloglèd, -glę́da, m. das Stereoskop, Žnid.
  11. téloh, m. = talog.
  12. tẹlopìs, -písa, m. die Stereographie, Jan., Cig. (T.).
  13. tẹlopı̑sje, n. = telopis, Jan.
  14. tẹ̑lov, adj. ( eig. Leibes-, Mur.); — tẹ̑lovọ, das Frohnleichnamsfest; o telovem.
  15. tẹlovȃdba, f. die Leibesübung, das Turnen, Cig., Jan., nk.
  16. tẹlovȃdəc, -dca, m. der Turner, Jan., nk.
  17. tẹlovádən, -dna, adj. Turn-, gymnastisch, nk.
  18. tẹlovadíšče, n. der Turnplatz, Vest.
  19. tẹlováditi, -vȃdim, vb. impf. = telo vaditi, turnen, nk.
  20. tẹlovȃdnica, f. die Turnanstalt, die Turnhalle, Jan., nk.
  21. tẹlovȃdnik, m. = telovadec, Cig.
  22. tẹlovȃdski, adj. Turner-, Turn-, Jan., nk.; telovadska knjiga, Telov.
  23. tẹlovȃdstvọ, n. die Gymnastik, die Turnkunst, Jan., C.; telovadstva se naučiti, Telov.
  24. tẹlǫ́vən, -vna, adj. = telesen, körperlich, leiblich, Habd.- Mik., Mur., Jan., C.
  25. 1. tẹlǫ̑vnik, m. die Weste, Mur., Cig., Jan., Jurč.
  26. 2. telovník, m. = telog, talog, Levst. (Beč.), Dol.
  27. tẹlǫ́vnost, f. = telesnost, die Körperlichkeit, Mur., C.
  28. tẹ̀m, conj. čim — tem, je — desto; — prim. ta ( pron.).
  29. təmà, f. 1) die Finsternis, das Dunkel; — tema je, es ist finster; tema se dela, es wird finster; tema se mi dela pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen; tema je kakor v mehu, kakor v rogu, es ist stockfinster; — 2) eine ungezählte Menge, eine Unzahl; tema ljudi, vojakov; t. poetov in pravljičarjev, Jurč.; — (tudi: téma, vzhŠt.).
  30. təmáča, f. = tema, Gor.
  31. təmáčən, -čna, adj. etwas finster, halbdunkel, dämmerlich, trüb, Cig., Jan., Bes., Notr.; ne beri, uže je temačno, Podkrnci- Erj. (Torb.); životariti v temačnih prostorih, Zv.
  32. təmáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. etwas dunkel werden, Jan.
  33. təmáčnost, f. die unvollständige Dunkelheit, Cig.
  34. təmȃn, -mnà, adj. = temen.
  35. təmàv, -áva, adj. dunkel, (témav) Mur., Danj.- Mik.
  36. təmávost, f. die Dunkelheit, Jan. (H.).
  37. tẹ́me, tẹ́mena, n. 1) der Scheitel; od podplatov do temena mu ni bilo kaj reči, Ravn.- Valj. (Rad); — der Scheitel ( math.), Cel. (Geom.); — 2) die oberste Fläche der bäurischen Stubenöfen, Mur., Dol.; po večerji sta se ulegla na teme in zaspala, LjZv.; — 3) die Firste im Bergbau, Mur., Cig., Jan.
  38. témelj, -ę́lja, m. der Grund, das Fundament, Cig., Jan., nk.; — ( pren.) die Grundlage, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.; prim. gr. θεμέλιον Mik. (Et.).
  39. temę́ljən, -ljna, adj. Grund-, Fundamental-, Cig., Jan., nk.; temę̑ljna pravica, Jan.
  40. temeljı̑t, adj. gründlich, Cig., Jan., nk.; — hs.
  41. temeljı̑tost, f. die Gründlichkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  42. təmə̀n, -mnà, adj. dunkel, finster; — dunkel ( v. Farben); — blind, trübe ( v. Glas); tudi: témən, Št.
  43. tẹmenàt, -áta, adj. hochgescheitelt, Cig.
  44. tẹ́mence, n. dem. teme; das Scheitelchen, Valj. (Rad); kodrasto t., Greg.
  45. tẹ́menci, m. pl. = temenice, die Haarschuppen, Fr.- C.
  46. tẹ́menica, f. 1) das Scheitelbein, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) pl. tẹ́menice, die Kopfschuppen, bes. bei neugeborenen Kindern, V.-Cig., Št.
  47. tẹ́menik, m. der Höhepunkt, Cig.; t. kake stavbe, der höchste Punkt eines Baues, DZ.
  48. tẹmeníšče, n. der Scheitelpunkt, Cig. (T.); der Zenith, Žnid.
  49. tẹ́menski, adj. Scheitel-; temenska kost, temenski lasje, Cig.; temenski možjani, Erj. (Som.).
  50. tẹmenúha, f. das Maiblümchen (convallaria majalis), Hal.- C.
  51. təmína, f. = tmina, tema, die Finsternis, Z.
  52. təmnȃva, f. eine dunkle Stelle, V.-Cig.
  53. təmnẹ̑nje, n. das Dunkelwerden.
  54. təmnẹ́ti, -ím, vb. impf. finster werden; — temneč, dämmerig, dunkel: temneče jutro, temneč večer, Fr.- C.; temneča hiša, finster, C.; — dunkel werden ( v. Farben).
  55. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
  56. təmníkast, adj. etwas dunkel.
  57. təmnı̑t, adj. dunkel, Cig., M.; temnita prihodnost, Ravn.
  58. təmníti, -ím, vb. impf. finster, dunkel machen; — t. se, finster, dunkel werden; temni se, es wird dunkel.
  59. təmnják, m. ein lichtscheuer Mensch, Dict.- Mik.; — der Finsterling, der Obscurant, Cig.
  60. təmnjénje, n. das Dunkelmachen.
  61. təmnóba, f. die Dunkelheit, Dict.; hoditi v temnobi, Guts. (Res.).
  62. təmnobǫ́jən, -jna, adj. dunkelfarbig, Jan., nk.
  63. təmnǫ̑ča, f. die Finsternis, Mur., Cig., Jan.
  64. təmnoglȃvəc, -vca, m. der Finsterling: pitali so nas s temnoglavci, Str.
  65. təmnoglę̑dəc, -dca, m. der Pessimist, Jan. (H.).
  66. təmnolàs, -lása, adj. dunkelhaarig, nk.
  67. təmnoòk, -ǫ́ka, adj. dunkeläugig, Cig., Jan., nk.
  68. təmnosìv, -síva, adj. dunkelgrau.
  69. təmnọ̑st, f. die Dunkelheit, Dict., Mur., Cig.
  70. təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
  71. təmnótən, -tna, adj. = temoten, Mur., Cig.
  72. təmnozelèn, -éna, adj. dunkelgrün.
  73. təmóta, f. die Finsternis, die Dunkelheit, das Dunkel.
  74. temótən, -tna, adj. dunkel, finster.
  75. təmótnost, f. die Dunkelheit.
  76. témpast, adj. stumpfsinnig, Dict.; — prim. tumpast, top.
  77. tempè, -ę́ta, m. tempast človek, Dict.
  78. 1. témpəlj, -plja, m. = tempe, Dict.
  79. 2. tēmpəlj, -plja, (-pəljna), m. der Tempel; ( nav. témpəlj).
  80. tempəljnína, f. die Tempelsteuer, Mur., C.
  81. tēmpəljski, adj. Tempel-.
  82. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  83. tẹmvèč, conj. vielmehr, sondern, nk.; — prim. temuč.
  84. tənȃk, -nkà, adj. = tenek, tanek.
  85. tənčíca, f. 1) feine Leinwand; der Schleierflor, Cig., Jan., nk.; — 2) = tenka zemlja, seichter Boden ( opp. debelica), Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Oberhaut (epidermis), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) = tenčina 2), die Weiche, BlKr.
  86. tənčíčən, -čna, adj. fein (vom Gespinst), C.
  87. tənčı̑čnik, m. der Flor, Mur., Cig., Jan.
  88. tənčína, f. 1) die Feinheit ( z. B. des Gewebes), Cig., Jan.; — 2) die Weiche am menschlichen o. thierischen Körper, BlKr.; — 3) seichter Boden, Z., UčT.
  89. tę̑nda, f. = ranta, BlKr.- DSv.
  90. tendēnca, f. namera, die Tendenz, nk.
  91. tendencijōzən, -zna, adj. nameren, tendenziös.
  92. tendēnčən, -čna, adj. Tendenz-: tendenčni roman, der Tendenzroman, LjZv.
  93. tə̀nəhən, -hna, adj. dünn und zart, Habd.- Mik.; t. oblaček, Zora.
  94. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  95. tenę̑t, m. = tenetva, das Spiegelnetz, Ljub.
  96. tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.
  97. tenę̑tva, f. = lovnica, das Spiegelnetz, BlKr.
  98. tenę̑tvọ, n. die hintere, großmaschige Wand am Zugnetze, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. stsl. teneto, Netz.
  99. təníca, f. die Flachsseide (cuscuta), M., C.
  100. tənílọ, n. der Teig (šaljivo), C.; tenila imamo, pa mazila ne, da bi gibanice pekli, Fr.- C.

   91.597 91.697 91.797 91.897 91.997 92.097 92.197 92.297 92.397 92.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA