Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (91.897-91.996)

  1. tatı̑nščica, f. ein diebisches Weib, C.
  2. tatọ̑di, adv. = otodi, ravnokar, soeben, Gor.
  3. tatovı̑t, adj. voll Diebe: tatovito je, es kommen viele Diebereien vor, BlKr.- Cig.
  4. tatǫ́vski, adj. Diebs-; tatovska zadruga, Jurč.
  5. tȃtva, f. = tatvina, Mur., C.
  6. tatvína, f. 1) der Diebstahl; — 2) das Gestohlene; živo tatvino pri kom najti, Dalm.
  7. távanje, n. das Herumtappen.
  8. távati, -am, vb. impf. herumtappen; po temi tavati; — unsicher gehen: bolnik po sobi tava; — prim. nem. tappen (?).
  9. taves, m. der Vampyr, BlKr.- Trst. (Let.).
  10. tavljáti, -ȃm, vb. impf. furchtsam herumtappen: naglo stopi! kaj tavljaš? Gor.- Mik.
  11. tavník, m. = koš, v katerem se vjete ribe hranijo, Dol.
  12. tavtologı̑ja, f. istorečje, die Tautologie.
  13. tȃvžent, num., pogl. tisoč.
  14. tȃže, -eta, m. = tolažnik, Ravn.- Valj. (Rad).
  15. tȃžej, m. = tolažnik, C., Slom.
  16. tážiti, -im, vb. impf. = tolažiti, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, št.-nem. tasig = kleinlaut, geduldig, C.
  17. tȃžnica, f. = tolažnica, Mur., Cig., Ravn.
  18. tȃžnik, m. = tolažnik, Guts.- Cig.
  19. tè, adv. = tedaj, hierauf, da, Mik., vzhŠt.; te pa = potle pa, potem pa, vzhŠt.
  20. tę̑, tá, tọ̑, pron. = ta, Jan., M., C., jvzhŠt.
  21. tec, adv. od tec (odtec) = odtod, ogr.- Mik.
  22. tę̑č, -ı̑, f. das Zapfenlager einer Welle, eines Rades, die Anwelle, Mur., Cig., Met., Mik., Ig (Dol.).
  23. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
  24. tečȃjən, -jna, adj. Polar-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ledene ravnine tečajne, Cv.
  25. tečȃjnica, f. 1) die Achse ( geogr.), V.-Cig., Levst. (Pril.); — 2) der Polarstern, C.
  26. tečȃjnik, m. der Polarkreis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  27. təčáti, -ím, vb. impf. = tičati, stecken ( intr.), Dict., Kast.- Cv., Mik., vzhŠt.
  28. tę́čən, -čna, adj. 1) nahrhaft, gedeihlich; tečna jed; ( pren.) tečno delo, ausgiebige Arbeit, Levst. (Pril.); — 2) schmackhaft, Habd.- Mik.; appetitlich, Jan.; — tečno jesti, mit Appetit essen, Prip.- Mik.
  29. tečénje, n. das Laufen; der Lauf: v tečenju let, Levst. (Zb. sp.).
  30. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
  31. tę́čina, f. der Gang unter der Erde, M., Levst. (Cest.); krt ima tečine pod zemljo, M., Z., Svet. (Rok.).
  32. tȇčmək, -məka, m. der Mundschenk bei einer Hochzeit, Valj. (Rad).
  33. tę́čnost, f. die Nahrhaftigkeit, die Gedeihlichkeit.
  34. teda, adv. tedaj, Habd.- Mik., ogr.- C.
  35. tədàj, adv. 1) damals; tedaj je bilo drugač; — 2) dann, in diesem Falle; če si nedolžen, tedaj se oglasi; — daher, folglich, also.
  36. tədàjci, adv. damals, Mik.; — sogleich damals, sogleich, C.; on je t. vstal, Krelj.
  37. tədȃnjəc, -njca, m. der Damalige, C.
  38. tədánji, adj. damalig, Mur.
  39. tədášnji, adj. damalig, C.
  40. tẹ́dən, -dna, m. die Woche; danes teden, heute über acht Tage, heute vor acht Tagen; križev t., die Bittwoche, cvetni t., die Palmwoche, veliki t., die Charwoche; — pogl. tjeden.
  41. tẹ́dənski, adj. Wochen-, wöchentlich.
  42. tẹ̑dnica, f. das Wochenbuch, Jan. (H.).
  43. tẹ̑dnik, m. 1) das Wochenblatt, die Wochenschrift, Cig., Jan., nk.; — 2) der Wöchner, Dol.
  44. tẹdnína, f. der Wochenlohn, Cig., Jan.
  45. tẹdnják, m. der Wöchner, vzhŠt.- C.
  46. tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.- Valj. (Rad); — die Linie, ogr.- C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
  47. tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.
  48. tegíča, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  49. tegíčica, f. neka hruška, Kanal- Erj. (Torb.).
  50. tegı̑čka, f. = tegičica, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  51. tegı̑čnica, f. = tegičica, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  52. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Črniče ( Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
  53. tę̑gla, f. = gladež, gladilo za perilo, das Bügelholz, Št.- Valj. (Rad); — iz madž.
  54. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
  55. tegóba, f. die Schwierigkeit, Šol., Nov.; t. in nadloga, C.
  56. tegóbən, -bna, adj. beschwerlich: tegobna naloga, Bes.
  57. tegóta, f. 1) die Beschwerde, die Last, Jan.; — die Schwierigkeit, die Unbequemlichkeit, C.; — 2) die Drehkrankheit, M.; — der Schwindel, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = togota, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 4) die Traurigkeit, der Schmerz, C.
  58. tegótən, -tna, adj. 1) schwierig, Jan.; — lästig, SlN.; tegotno stane koga, es kommt jemandem schwer an, Zora; — 2) schwindelkrank, Z.; — 3) = togoten, M.
  59. tegotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwerlich machen, erschweren, vzhŠt.- C.; —2) zwingen, drängen, C.; — eilen: jesti in t., C.; — 3) t. se, wehklagen: t. se in jokati, C.
  60. tegotljìv, -íva, adj. jähzornig, C.
  61. tegȏtnica, f. eine Art Weinpresse, C.
  62. tegȏtnik, m. der Kampfhahn (machetes), Frey. (F.); — pogl. togotnik 2).
  63. tegováti, -ȗjem, vb. impf. liniieren, ogr.- C.
  64. tę̑hant, m. = dekan, der Dechant.
  65. tehantı̑ja, f. das Decanat (die einem Dechant unterstehenden Pfarren).
  66. təhínast, adj. verstohlen, Kras.
  67. təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, Kras.
  68. tehkóta, f. die Gewichtigkeit, Jan., C.
  69. tehkótən, -tna, adj. gewichtig, Jan.; — gravitätisch, C.
  70. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
  71. tēhničən, -čna, adj. k tehniki spadajoč, technisch.
  72. tēhnik, m. der Techniker, nk.
  73. tēhnika, f. pravila umetnega in obrtnega zdelovanja (tudi = politehnika), die Technik.
  74. tēhniški, adj. Techniker-, technisch, nk.
  75. tehnologı̑ja, f. teorija o obrtnem zdelovanju, die Technologie.
  76. tehnologı̑jski, adj. technologisch, Jan.
  77. tę̑hta, f. das Gewicht, Mur., C., Mik.
  78. tę̑htanje, n. das Wägen.
  79. tę̑htati, -am, vb. impf. 1) das Gewicht mit der Hand prüfen; — wägen: zlato svoje tehtaš na vago: raji tehtaj na njo besede! Ravn.- Valj. (Rad); — 2) wiegen: pet centov t., Jan., nk.
  80. tę́htən, -tna, adj. gewichtig, wichtig, Cig., Jan., nk.; tehtni vzroki, triftige Gründe, nk.
  81. tę̑htnica, f. die Wage, V.-Cig., Jan., M., Cig. (T.); (tehtníca), Levst. (Nauk); prožna t., die Federwage, Sen. (Fiz.).
  82. tę̑htničən, -čna, adj. Wage-, nk.
  83. tę́htnost, f. die Gewichtigkeit, die Wichtigkeit, Cig., Jan., nk.
  84. tehtovı̑t, adj. = tehten, gewichtig, wichtig, Levst. (Nauk), nk.
  85. tehtovı̑tost, f. die Gewichtigkeit, Levst. (Močv.).
  86. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
  87. 2. tę̑k, tę̑ka (tekȗ), m. das Gedeihen; jed ima tek, nima teka (gibt aus, gibt nichts aus); jed mi gre v tek (bekommt mir wohl), Fr.- C., Vrt.; pri njem nima nobena reč teka; krivično blago nima teka; — s tekom in pridom delati, C.; Bog daj našim besedam tek, C.; dober tek! Gott segne! ( dem deutschen "guten Appetit!" nachgebildet, Levst. [Rok.]).
  88. 1. tę́ka, f. das Fließen, der Fluss, C.
  89. 2. tēka, f. zvezek, die Theke, das Schreibheft.
  90. tẹkáč, m. der Läufer, Z.
  91. tekȃj, m. 1) = tečaj 5), der Lauf: t. krvi, C.; — 2) der Lehrcurs, ogr.- Valj. (Rad).
  92. təkȃłəc, -łca, m. = tkalec, Dol.
  93. tẹ́kalica, f. das Rennspiel, C.
  94. tẹkalíšče, n. 1) die Laufbahn, die Rennbahn, Cig., Jan., C.; — 2) die hölzerne Einfassung, in welcher der obere Mühlstein läuft, der Lauf, V.-Cig.
  95. tẹkȃłnica, f. = tekališče 1) Mur., Cig., Jan.
  96. tẹ́kanje, n. das Laufen.
  97. 1. tẹ́kati, tẹ̑kam, -čem, vb. impf. 1) laufen, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., Rib.- Mik., Krelj, Dalm.; — fließen, C.; — 2) t. se, in der Brunft sein, Mik.; (o kravah), C.
  98. 2. təkáti, -kèm, vb. impf. = tkati, Cv.; (təkáti, -ȃm, Guts.).
  99. tẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Läufer, der Schnelläufer, Mur., Cig., Jan.; — 2) tekavci, die Laufvögel (cursores), Jan., Cig. (T.); — neke žuželke: die Läufer (cursoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  100. tẹ́kavka, f. 1) die Läuferin, Mur.; — 2) noge tekavke, die Lauffüße, Cig. (T.); — 3) krava, katera se pogostoma poja, Kr.- Valj. (Rad); ( prim. tekati se).

   91.397 91.497 91.597 91.697 91.797 91.897 91.997 92.097 92.197 92.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA