r (91.597-91.696)

91597. šumẹ̑łke, f. pl. = pljuča, die Lunge, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
91598. šúmən, -mna, adj. 1) rauschend, brausend, lärmend, Cig., Jan., M., Nov.; — 2) betäubt, Jarn.- M.; šumna glava, C.; — berauscht, C.
91599. šumẹ̑nje, n. das Rauschen.
91600. šumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen; voda v potoku šumi; — po ušesih mi šumi, es saust mir in den Ohren.
91601. šumẹ́vati, -am, vb. impf. zu rauschen pflegen, nk.
91602. šumẹ̑vəc, -vca, m. der Sauselaut ( gramm.), Jan., nk.
91603. šumı̑čje, n. = mah in drobna hosta, C.
91604. šȗmje, n. das Gestrüppe, das Dickicht, Jan., Bes.
91605. šumljȃnje, n. das Säuseln.
91606. šumljáti, -ȃm, vb. impf. sanft rauschen, säuseln.
91607. šȗmnica, f. die Waldquelle, Jarn.
91608. šȗmnik, m. = šumevec, Cig.
91609. šumolẹ̑za, f. = samolezga, zimolez, kostenika, C.
91610. šȗmoma, adv. geräuschvoll, Bes.
91611. šumòt, -óta, m. das Geräusch, das Gesäuse; Mur., Cig., Jan., C.
91612. šumotȃnje, n. das Rauschen, das Sausen, Cig.
91613. šumotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. rauschen, sausen.
91614. šumotljȃnje, n. sanftes Rauschen, das Säuseln, Mur., Jan.
91615. šumotljáti, -ȃm, vb. impf. sanft rauschen, säuseln, Mur., Cig., Jan.
91616. šumotljìv, -íva, adj. rauschend, sausend, Mur., vino vre šumotljivo, Vrtov. (Vin.).
91617. šumovı̑t, adj. geräuschvoll, C.
91618. šȗnt, m. die Aufhetzung, die Aufwiegelung, Cig.
91619. šúntanje, n. das Hetzen, das Aufwiegeln.
91620. šúntati, -am, vb. impf. hetzen, aufwiegeln; — prim. švab. schünden = antreiben, stvn. scundan, Levst. (Rok.).
91621. šúntav, adj. hetzerisch, Jan. (H.).
91622. šúntavəc, -vca, m. der Hetzer, der Aufwiegler.
91623. šȗp, šúpa, adj. hohl, C., Z.; — prim. šupelj.
91624. šȗpa, f. der Schoppen, die Schuppe; — iz nem.
91625. šȗpək, -pka, m. ne trda, votla zelna glava, C.; — prim. šupelj.
91626. šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.- Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.- Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.
91627. šúpəljnast, adj. = šupelj, Svet. (Rok.).
91628. šúpəljnost, f. die Hohlheit, Dict.
91629. šȗpje, n. hohle Krautköpfe, C.
91630. šȗplja, f. die Höhle, das Loch, C.
91631. šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.
91632. šupljeglàv, -gláva, adj. hohlköpfig, C.
91633. šuplję́nka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
91634. šupljezǫ̑bnica, f. der Hohlzahn (galeopsis versicolor), Vrt.
91635. šupljína, f. die Höhle, Cig., Jan., M.; das Loch, Zora.
91636. šúpljiti, -im, vb. impf. höhlen, Cig., C.; — glavo si š. = glavo si beliti, Cig., C.
91637. šupljìv, -íva, adj. hohl, C.
91638. šúpljost, f. die Hohlheit, Cig.
91639. šupljóta, f. die Höhlung, C.
91640. šȗst, m. das Geräusch, C.
91641. šústati, -am, vb. impf. rauschen, C.
91642. šustẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, Trst. (Let.), (šušteti) Jan.; — kaj šustiš tod? = kaj se tod potikaš? BlKr.
91643. šústniti, šȗstnem, vb. pf. mit Geräusch stürzen, C.
91644. šȗšast, adj. hornlos: š. kozel, M., C.
91645. šȗšəc, -šca, m. ein Bock ohne Hörner, M., C.
91646. šȗškanje, n. das Rauschen, das Lärmen, Bes.
91647. šȗškati, -am, vb. impf. rauschen: voda, veter šuška, C.
91648. šušlják, m. ein langsamer Mensch, der Zauderer, der Mauschler, Valj. (Rad), (šušljek, Mur., C.).
91649. šušljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam thun, zaudern, mauscheln, C., Z.; — 2) still reden, lispeln, C.
91650. šušljàv, -áva, adj. zauderhaft, C.
91651. šušljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, C.
91652. šušmȃd, f. dürres Gestrüppe, dürres Reisig, Fr.- C.; — pogl. sušmad.
91653. šušmáti, -ȃm, vb. impf. = po gošči šumotaje hoditi, C.
91654. šušmǫ̑vje, n. = šušmad, šumrad, C.
91655. šȗšnja, f. eine im Reden und Handeln langsame Person, Fr.- C.
91656. šušnjáti, -ȃm, vb. impf. zischelnd reden: škrbozoba ženska šušnja, C.; — heiser reden, Z.; — durch die Nase reden, (šeš-) Z.; — prim. šošnjati.
91657. šušòt, -óta, m. das Gezischel, C.
91658. šušúlja, f., nam. češulja, ogr.- C.
91659. 1. šúta, f. eine schleichende Person, C.
91660. 2. šúta, f. 1) der Schutt, der Schotter, Z., Kr.; — 2) = nasip, zasip, der Erdwall, Meg., Dict.; — iz nem. Schutt.
91661. šutáč, m. = der Schleicher, C.
91662. šútast, adj. = norčav, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.), Štrek., Vipava; — prim. šutec.
91663. šútati, -am, vb. impf. spähend oder lauernd schleichen: š. za kom, jemandem nachstellen, ogr.- Valj. (Rad), Zora, Npes.-Vraz; pajek za muhami šuta, ogr.- Valj. (Rad).
91664. šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.
91665. šútən, -tna, adj. Schotter-: šȗtna jama, Levst. (Cest.).
91666. šútina, f. = 2. šuta 2), der Erdwall, Meg., Dict.
91667. šutljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho delati, ("šútlati") BlKr.- Let.
91668. švába, m. die deutsche Schabe (blatta germanica), Erj. (Ž.).
91669. švágati, -am, vb. impf. = švigati, v uganki: Šviga švaga Črez dva praga (metla), Vod. (Pes.).
91670. švapíti, -ím, vb. impf. = nemarno hoditi, BlKr.- Let.
91671. švȃplja, f. 1) ein alter, schlechter Schuh, BlKr.; — 2) der Platthuf, Cig.; — 3) ein plattfüßiger Mensch, V.-Cig., Nov.- C.
91672. švȃpljast, adj. plattfüßig, Z.; = š. rog, der Tellerhuf, Cig.
91673. švapljáti, -ȃm, vb. impf. breit auftreten, Dol.; schlappen: v copatah š., BlKr.
91674. švátati, -am, vb. impf. = hvatati, Fr.- C.
91675. švę́ha, f. das Nadelöhr, das Axtöhr, kajk.- Valj. (Rad); tudi pl. švehe, vzhŠt.- C.
91676. švę́lja, f. 1) die Näherin, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) neka riba, (švẹ̑la) Valj. (Rad).
91677. švę̑ljčica, f. = piškur, das Neunauge, die Flussbricke (petromyzon fluviatilis), Guts.- Cig., Mur., Jan., C.
91678. švę́past, adj. = šepast, C., Kor.- Z., LjZv.
91679. švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.- Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.
91680. švę́pav, adj. = šepav, Cig., Jan., C., LjZv.
91681. švę́pavəc, -vca, m. = šepavec, Jan.
91682. švíca, f. die Schräge: s švico, schräge, Mik.; — pogl. ševica.
91683. švíga, f. = človek, kateri sem ter tja šviga (der Fickfacker), Cig.; — šviga-švaga, eine unbeständige Person, Kr.
91684. švíganje, n. coll. schnelle Bewegungen, M.
91685. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
91686. švígavəc, -vca, m. die Ruthe, Polj.
91687. švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).
91688. švigetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. š. z bičem, die Peitsche schwingen, C.
91689. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno- Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
91690. švı̑gljast, adj. lang und dünn o. schlank: š. človek, švigljasto drevo, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
91691. švigljáti, -ȃm, vb. impf. hin und her schwingen, fuchteln: z bičem š., C., Z.; — flackern, Jan.; — drevo se šviglja (schwingt hin und her), C.
91692. švígniti, švı̑gnem, vb. pf. 1) dahinschießen, huschen: miš je švignila v luknjo; — auflodern: plamen je švignil do strehe; — 2) mit der Peitsche o. Ruthe schlagen: š. koga, Dol.
91693. švı̑goma, adv. flugs, stracks, C.
91694. švı̑nglja, f. = šviglja 3), majhna ročna pletenica, das Handkörbchen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
91695. švístati, švı̑stam, vb. impf. spritzen, Z.; — pritscheln, C.; — schlagen, C.
91696. švop, m. spremiti koga (s) švopom i sopom (mit Sang und Klang), BlKr.

   91.097 91.197 91.297 91.397 91.497 91.597 91.697 91.797 91.897 91.997  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani