Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (91.497-91.596)

  1. štẹ̑vka, f. die Zählerin, Cig.
  2. štẹ̑vnica, f. das Zählbrett, Cig.
  3. štẹ̑vnik, m. 1) = števec, der Zähler ( math.), Cig.; — 2) = številnik, Jan.
  4. ští, interj. = štu, Z.; (tako velevajo volu k sebi iti, GBrda).
  5. štibȃla, f. 1) der Röhrenstiefel, Gor., Notr.; — 2) die Stiefelröhre, Cig.; — izreka se nav. štəbȃla; prim. it. stivale, Stiefel.
  6. štı̑bla, f. = steblo, der Stengel: pos. = krompirjevo steblo, C., Gor., Ig (Dol.).
  7. štìč, interj. = štik, štu, GBrda.
  8. štı̑gljəc, -gljəca, -gəljca, m. = lisec, der Stieglitz; — po nem.
  9. štijō, interj. tako velevajo volu od sebe iti, GBrda.
  10. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
  11. štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.
  12. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.
  13. štimȃnje, n. 1) das Meinen, das Dafürhalten, (štímanje) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Achtung, die Hochschätzung, Mur., Rog.- Valj. (Rad); — 3) das Lieben, das Verliebtsein.
  14. štimánost, f. die Hoffart, der Stolz, Gor., Št.
  15. štimáti, -ȃm, vb. impf. 1) meinen, dafürhalten, Mur., Krelj, (štímati) ogr.- Valj. (Rad); — 2) schätzen, achten, Mur., Jan.; — š. se, stolz sein, Guts., Cig., M., Št.; š. se s čim, auf etwas stolz sein, jvzhŠt.; — štiman, stolz, hoffärtig, Gor., Št.; — 3) lieben, gern haben: dekleta š.
  16. štı̑nkati, -am, vb. impf. = ščinkati: zeba štinka, C.
  17. štinketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = štinkati, C., Z.
  18. štipēndij, m. = stipendij, das Stipendium.
  19. štipēndija, f. = štipendij.
  20. štís, interj. tako velevajo volu k sebi iti, BlKr.
  21. što, pron., nam. kdo, ogr.- C.
  22. štǫ́čiti, štǫ̑čim, vb. pf. = stokniti, dregniti: otroka s kako rečjo v oko š., Dol.
  23. štogȗbəc, -bca, m., Lašče- Levst. (Rok.), pogl. šestogubec.
  24. štǫ́kałnik, m. 1) der Plumpstock, mit welchem die Fischer die Fische ins Netz treiben, V.-Cig.; — 2) eine Art Stößel: na koncu z železom okovan drog, s katerim hrano za svinje tolčejo, Kr.
  25. štǫ́kalọ, n. 1) = štokalnik 2), Z.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  26. štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
  27. štǫ́kavəc, -vca, m. der Pirol (oriolus galbula), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  28. štǫ́kniti, štǫ̑knem, vb. pf. stoßen, Jan., Fr.- C., Dol.; — prim. štokati.
  29. štokovílọ, n. = štokalo 2), Lašče- Levst. (Rok.).
  30. štōla, f. del mašniške obleke, nadramnica, die Stola.
  31. štolnína, f. die Stolagebür, Jan., DZ.
  32. štopícati, -am, vb. impf., BlKr., Gor., pogl. štapicati.
  33. štù, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, dass er rücklings gehe, Dol., jvzhŠt.
  34. štúbəlj, -blja, m. eine Art länglicher Milchtopf, Hal.- Trst. (Let.); — prim. stublo.
  35. štȗbljək, -bljəka, (-bəljka), m. dem. štubelj; lonec, v katerem se mleko siri in kisa, Št.- Valj. (Rad).
  36. štȗca, f. = polič, C.; — prim. nem. Stutz, Stutzen.
  37. štučíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  38. štȗčka, f. neko jabolko, C., Valj. (Rad); — neka hruška, jvzhŠt.
  39. štȗčkati, -am, vb. impf. = 1. štukati, Dol.
  40. štȗčnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  41. študènt, -ę́nta, m. der Student.
  42. 1. štúkati, štȗkam, vb. impf. ad štukniti, Dol., jvzhŠt.
  43. 2. štúkati, -am, vb. impf. auszanken: š. koga, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, streiten, C., ogr.- M.; — prim. bav. abstucken = zankend heruntermachen.
  44. 3. štúkati, -am, vb. impf. stücken, anstücken; — iz nem.
  45. štúkniti, štȗknem, vb. pf. š. vola, den Ochsen mit dem Rufe štu! rücklings gehen heißen, Štrek., Dol., jvzhŠt.
  46. štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. ( LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ščav.- C.
  47. štúlast, adj. 1) einem Stumpf ähnlich, stumpf, Cig., Jan.; — 2) mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern: štulasta krava, C.; — 3) armlos, Cig., Jan.
  48. štúlav, adj. hörnerlos, mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern, C.
  49. štúlavəc, -vca, m. der Geck, Jan.
  50. štúlavica, f. = štula 2), Jan. (H.).
  51. štȗłəc, -łca, m. 1) ein kegelförmiges Ding, C.; der Spitzhut, Z.; — der Spitzapfel, Z.; — 2) človek s štulastim obrazom, M.; (psovka), Idrija; — 3) ein aufdringlicher Mensch, Z.
  52. štȗlež, m. der Geck, Cig.
  53. štúlica, f. dem. štula; 1) der Spitzkopf, Cig., C.; — 2) štulice, neke štulaste hruške, Z., Blc.-C.
  54. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
  55. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  56. štúmbəlj, -blja, m. 1) ein großer Topf, vzhŠt.- C.; ein länglicher Krug, Trst. (Let.); — 2) der Narr, C.
  57. štùmf, štúmfa, m. der Strumpf; — prim. bav. stumpf = Strumpf, Levst. (Rok.).
  58. štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; ( nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); — prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
  59. štúpast, adj. pulvericht, pulverig, Cig.
  60. štupáti, -ȃm, vb. impf. 1) mit einem pulverisierten Gewürz (Pfeffer u. dgl.) bestreuen; — 2) temu ni štupati, diesem darf man nicht trauen, Gor., Savinska dol.; — tudi: štúpati.
  61. štȗpnica, f. die Pfefferbüchse, Cig., M., Gor.
  62. štvȃnjka, f. kar plača ženin fantom piti (iz: Stehwein), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  63. šȗba, f. = šavba, der Pelz, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad).
  64. šúbəlj, -blja, (-bəljna), m. nekaka klobasa, Dict., Pohl., Z.; — prim. avstr.-nem. schübling, eine Art Wurst, C.
  65. šȗbica, f. dem. šuba; ein kleiner Pelz, Habd.- Mik.
  66. šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.
  67. šȗda, f. ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
  68. šúga, f. die Räude, die Krätze, C.; — iz hs.
  69. šúgav, adj. räudig, krätzig, Jan.; — prim. šuga.
  70. šȗhta, f. die Laube, M., Z., jvzhŠt.
  71. šuhtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, C.; — prim. šohtati.
  72. šȗj, šúja, adj. = lev, link, Cig., Jan., C., Rez.- C.
  73. šúja, f. die Binse (iuncus sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  74. šȗjca, f., pogl. 2. šujica.
  75. 1. šújica, f. linke Hand, Jarn., Rib.- Mik.
  76. 2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.
  77. šúka, f. der Schupf, V.-Cig.
  78. 1. šúkati, šȗkam, vb. impf. 1) = drsati z nogama po podu ( prim. bav. schucken, mit kurzem Schwunge in Bewegung setzen), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) puffen, stoßen, C.; — 3) = tepsti: otroci s šibo šukajo ovce, kadar jih ženo, Št.
  79. 2. šúkati, šȗkam, vb. impf. abstutzen: š. hlod, Cig.; — š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
  80. 1. šúkniti, šȗknem, vb. pf. 1) schlüpfen: š. v posteljo, Z.; — 2) stoßen, Z.; š. komu kaj, jemandem heimlich etwas geben, C.
  81. 2. šúkniti, šȗknem, vb. pf. abkürzen, Z.; sukno š., das Tuch (durch Einfassen) abkürzen, Z.; š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
  82. šȗł, šúla, adj. mit kleinen Ohren: šul oven, C.
  83. šúla, f. = šula ovca, ein Schaf mit kleinen Ohren, Fr.- C.
  84. šúlav, adj. = šul, C.
  85. šúlavəc, -vca, m. = šul oven, C.
  86. šȗłəc, -łca, m. = šulavec, Z.
  87. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
  88. šȗlj, m. ein abgesägtes Baumstammstück, der Block, Hal.- C.; — prim. ščuljek.
  89. šȗljək, -ljka, m. = šulj, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. ščuljek.
  90. šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
  91. šúma, f. dichter Wald, das Dickicht, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr.; — v šumo je obrnjen = prismojen je, Pjk. (Črt.).
  92. šumȃd, f. coll. die Reiser, Fr.- C.
  93. šumák, m. ein alberner, dummer Mensch, Habd.- Mik.
  94. šȗmast, adj. berauscht, C.
  95. šumástiti, -ȃstim, vb. impf. rauschen, (šem-) C., Bes.
  96. šumastje, n. die Albernheit, die Dummheit, Habd.- Mik.
  97. šumátiti, -ȃtim, vb. impf. rauschen, rascheln: po listju š., Cig., C.
  98. šȗməc, -mca, m. der Gießbach, C.
  99. šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Kres.
  100. šumẹ̑lice, f. pl. dem. šumele; die Harmonika, C.

   90.997 91.097 91.197 91.297 91.397 91.497 91.597 91.697 91.797 91.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA