Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (91.397-91.496)

  1. špę́ngəlj, -glja, m. = špendelj, C.
  2. špíca, f. 1) = konica, ost, die Spitze; — 2) die Radspeiche; — 3) pl. špice = čipke, zobci; — iz nem.
  3. špícəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) der Spitz (canis pomeranus), Jan., Erj. (Ž.); — 2) neko jabolko, C.; — 3) der Aufpasser, der Denunciant; — iz nem.
  4. špicǫ̑n, m. die dünne Seite (Finne) des Hammers, V.-Cig.
  5. špicǫ̑nast, adj. špiconasto kladivo, der Finnhammer, V.-Cig.
  6. špíčast, adj. = šilast, koničast, ostnat, spitzig.
  7. špíčiti, špı̑čim, vb. impf. ostriti, spitzen.
  8. špı̑čka, f. 1) das spitzige Ende des Eies, Gor.; — 2) neka hruška, C.; — neko jabolko, C.
  9. špı̑čkati, -am, vb. impf. ein Spiel mit den Ostereiern spielen, indem sie mit dem spitzen Ende aneinander geschlagen werden, Gor.
  10. špíčmiš, m. 1) = špičmoh, Levst. (Rok.); — 2) = gaščerica, KrGora.
  11. špíčmoh, m. die kleine Spitzmaus (sorex araneus), Cig.; — iz nem.
  12. špijǫ̑n, m. = ogleduh, der Spion.
  13. špijǫ̑nstvọ, n. = ogleduštvo, die Spionerei.
  14. špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.
  15. špíkəlj, -klja, m. = špik, Cig.; — prim. nem. Spickel, ein spitziges Ding.
  16. špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
  17. špı̑lj, m. 1) die Felsenspitze, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) špilji, scharfkantige Steine, Z.
  18. špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
  19. špı̑ljast, adj. höhlig, Cig., špiljasti zemski značaj, Zv.; — höhlenförmig, Jan.
  20. špiljevjè, n. coll. Felsspitzen, Levst. (Rok.); — zerklüftetes Gestein, das Geklüfte, Cig.
  21. špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
  22. špináča, f. der Spinat; — prim. it. spinace.
  23. špíncəlj, -clja, m. neko rumeno jabolko, C.
  24. špíngəlj, -glja, m. = špendelj, špengelj, die Spindelpflaume, C.
  25. špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
  26. špíšmiš, m. = špičmiš 1), Cig.
  27. špitȃł, -la, m. bolnica, das Spital.
  28. špitȃłčan, m. der Spitalbewohner, kajk.- Valj. (Rad).
  29. špitȃłnik, m. der Spitalpfründner, Cig.
  30. špitȃłski, adj. Spital-: špitalska hrana; š. otrok, ein Findelkind, welches aus dem Findelhause ("Spital") in eine Familie aufgenommen worden ist, Lašče- Levst. (Rok.).
  31. šplahúta, f. eine Steinplatte ( z. B. die Schiefertafel), (-juta) ogr.- C.
  32. šplę̑vta, f. = skril ali kar je skrili podobno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. špelta.
  33. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
  34. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
  35. špȗntati, -am, vb. impf. = na špunt delati: dobro vkup špuntane dile, Vod. (Izb. sp.).
  36. špȗntnik, m. der Nuthhobel, M., C.
  37. štāb, m. višje vojaško poveljništvo, der Stab.
  38. štabati, -am, vb. impf., BlKr.- Let., pogl. štapati.
  39. štābən, -bna, adj. Stabs-, nk.
  40. štȃbla, f. = stopnica, die Staffel, die Stufe; — iz nem. Staffel.
  41. štābski, adj. Stabs-, nk.
  42. štácija, f. postaja, die Station.
  43. štacȗn, m. = štacuna, Mur., C., ogr.- Valj. (Rad).
  44. štacúna, f. der Kaufladen, das Verkaufsgewölbe; — prim. ben.-it. stazon, stazona, der Kaufladen, die Bude, bav. station, lat. statio, Štrek. (Arch.).
  45. štȃfla, f. = štabla, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  46. štȃfnica, f. = štabla, Podgorjane- Štrek. (Let.).
  47. štágəlj, -glja, m. die Tenne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. stadl, die Scheune.
  48. štála, f. = hlev, der Stall; — iz nem.
  49. štȃnga, f. = drog, die Stange; — iz nem.
  50. štànt, štánta, m. 1) = zakup, der "Bestand", der Pacht; v š. vzeti, dati; v štantu imeti; — 2) der Stand, die Bude eines Verkäufers auf dem Markte; — 3) del kozolca med dvema stebroma = okno, Gor., Notr.; — iz nem.
  51. štántən, -tna, adj. Pacht-, Cig.
  52. štȃntnica, f. die Pächterin, Cig.
  53. štȃntnik, m. der Pächter.
  54. štantnína, f. der Pachtzins.
  55. štȃnžica, f. dem. štanga; die Spille, Dol.; — die Stricknadel, jvzhŠt.
  56. štápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichend gehen, V.-Cig.; kuga v temi štapa, C.; — prim. bav. stapfen = treten, schreiten, Levst. (Rok.).
  57. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
  58. štȃpnja, f. 1) der Tritt ( z. B. im Schnee), C.; — 2) die Stufe, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Rok.); — prim. štapati.
  59. štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
  60. štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
  61. štè, adv. = koli: kaj šte = kar koli ( prim. hoteti), vzhŠt.- Mik.
  62. štəbȃla, ** f., pogl. štibala.
  63. štediti, -im, vb. impf., pogl. ščediti.
  64. štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.- C.; — eine große Flasche, Kr.
  65. štefnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, stöbern.
  66. štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
  67. štekljáča, f. palica z močnim štekljem (žebljem) na koncu, kakršne imajo krošnjarji, C., Z., Rib.
  68. štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
  69. štẹ̑łnica, f., Koborid- Erj. (Torb.), pogl. žehtelnica.
  70. štẹ́lọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.), DZ.
  71. štembìh, -íha, m. ein Brunnen, mit einem hohlen Baumstamm eingefasst, Z., Svet. (Rok.); — prim. štepih.
  72. štémpəlj, -plja, m. kolek, der Stempel.
  73. štémpəljski, adj. Stempel-; štempeljske pristojbine, Stempelgebüren, DZ.
  74. štempìh, -íha, m. = štepih, C.
  75. štempljáti, -ȃm, vb. impf. stempeln.
  76. štę̑nge, f. pl. = stopnice; — iz nem. Stiege.
  77. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  78. štẹ̑nje, n. 1) = štetje, das Zählen; — 2) das Lesen, Cig., vzhŠt.
  79. štę̑nta, f. die Mühe, Dict., C.; — prim. it. stento, Mühseligkeit.
  80. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
  81. štəpáti, -ȃm, vb. impf. trauen: temu človeku ni dosti š., Gor.; — pogl. štupati 2).
  82. štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
  83. štẹ̑təv, -tve, f. die Zählung; — po stari štetvi, nach der alten Währung, Svet. (Rok.).
  84. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
  85. štẹ́ti, štèm, vb. impf., ogr.- C., pogl. hoteti.
  86. štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.- Vest.
  87. štẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Zähler, Cig.; — der Zähler ( math.), V.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Leser, Cig., C., vzhŠt.
  88. štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
  89. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  90. štẹvı̑łba, f. die Rechnung, Cig., Jan.
  91. štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvı̑łnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
  92. štẹvíliti, -ı̑lim, vb. impf. mit Zahlen rechnen, Cig., Jan., C.
  93. štẹvı̑łka, f. 1) die Nummer, die Ziffer, V.-Cig., Jan., C., Cel. (Ar.), nk.; — 2) das einzelne Stück: številke razpel so bile po goldinarju, LjZv.
  94. štẹvı̑łkoma, adv. mit Ziffern: š. postaviti, izraziti kaj, etwas beziffern, Cig. (T.); š. zaračuniti, DZ.
  95. štẹviłkovȃnje, n. die Numeration, Cel. (Ar.).
  96. štẹviłkováti, -ȗjem, vb. impf. numerieren, Jan. (H.).
  97. štẹvı̑łnik, m. das Zahlwort, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  98. štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl ( gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).
  99. štẹviloslǫ̑vje, n. = številstvo, die Zahlenlehre, Jan. (H.).
  100. štẹvı̑łstvọ, n. das Zahlensystem, Cig. (T.); — die Zahlenlehre, die Rechenkunst, Cig., Jan.; — das Rechnen, C.

   90.897 90.997 91.097 91.197 91.297 91.397 91.497 91.597 91.697 91.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA