r (91.297-91.396)

91297. šmènc, šmę́nca, m. = šent, šment.
91298. šmę̑ncan, adj. = šentan; Oh, šmencano dekle, Npes.- Kres.
91299. šmènt, šmę́nta, m. = zlomek: šment in plent! Teufel! C.
91300. šmę̑ntan, adj. = šentan.
91301. šmíga, f. der Aufputz, die Zier, C.; — der Schein: za šmigo kaj storiti, C., Z.
91302. 1. šmígati, -am, vb. impf. aufputzen, zieren, C., Z.
91303. 2. šmígati, šmı̑gam, vb. impf. hinken, Hal.
91304. šmígav, adj. wankend ( v. den Füßen), Hal.- C.
91305. šmígavəc, -vca, m. die Primel (primula veris), C.
91306. šmigljàv, -áva, adj. = šmigav, Hal.- C.
91307. šmihę̑lščnik, m. der Monat September, C.
91308. šnǫ̑bəc, -bca, m. = das Maul ( prim. bav. schnappen f.), Levst. (Rok.).
91309. šnòf, šnófa, m. die Prise (Tabak).
91310. šnǫ̑fati, -am, vb. impf. schnupfen; — iz nem.
91311. šnǫ̑pati, -am, vb. impf. = šnofati, Rož.- Kres.
91312. šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče- Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče- Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
91313. šobáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. = usta na jok zbirati (prezirljivo), Rihenberk- Erj. (Torb.).
91314. šǫ́bast, adj. 1) dicklippig, mit vorstehenden Lippen, dickmäulig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) šobasto se drži, er protzt, Polj.
91315. šobàt, -áta, adj. dicklippig, dickmäulig, Cig.
91316. šǫ̑bəc, -bca, m. ein Mensch mit dicken, aufgeworfenen Lippen, M., Z.; — tudi = človek, ki rad šobo napenja, Gor.
91317. šǫ́biti se, -im se, vb. impf. die Lippen aufwerfen, M.; — = usta na jok zbirati, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Maul hängen, schmollen, Cig.
91318. šǫ́ga, f. = šoja 1), Cig., Jan., M., Frey. (F.).
91319. šohtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, Jan.; š. po listju, Fr.- C.
91320. šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); ( die Elster, Dalm.- Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
91321. šǫ̑jəc, -jca, m. neka ptica, Levst. (Zb. sp.).
91322. šǫ̑jka, f. = šoja 1), Mur., Cig., Jan.
91323. 1. šọ̑la, f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
91324. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
91325. šọ̑lati, -am, vb. impf. = v šoli učiti, Cig., Jan., C.; — studieren lassen, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, die Schule besuchen, studieren.
91326. šọ̑ləc, -lca, m. = učenec, V.-Cig., Jan., C.
91327. šọ̑lən, -lna, m. der Schuh; pos. der Weiberschuh ohne Bundschnüre, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. šolin.
91328. šọ̑lin, m. der Schuh, Dict., Štrek., sọ́lin, Valj. (Rad); — prim. stvn. scuochlin, nem. Schuhlein, Levst. (Rok.).
91329. šọ̑linəc, -nca, m. dem. šolin, ogr.- Valj. (Rad).
91330. šọ́linič, m. = šolinec, Valj. (Rad).
91331. šọ̑lnik, m. der Schulmann, Cig., Jan., nk.
91332. šolnína, f. das Schulgeld, Cig., Jan., C., nk.
91333. šọ̑lski, adj. Schul-.
91334. šọ̑lstvọ, n. das Schulwesen, Cig., Jan., nk.
91335. šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
91336. 1. šọ̑pa, f. = škopnik, Mur., Danj.- M., C., vzhŠt.
91337. 2. šọ̑pa, f. = šupa, die Remise, der Schoppen, Levst. (Rok.); — iz nem.
91338. šópast, adj. buschicht, büschelartig.
91339. šopàt, -áta, adj. büschelig, Cig.
91340. šǫ̑pati, -am, vb. impf. = perje obirati kaki živali: ptiča, kokoš š., BlKr.; — š. se, sich mausen: ptiči se šopajo, BlKr.; — prašiča š. = zaklanemu, poparjenemu prašiču ščetine rvati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. entschuppen, Levst. (Rok.).
91341. šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
91342. šopčìč, -íča, m. dem. šopek, Cv.
91343. šopə̀k, -pkà, m. das Büschel, das Sträußlein: š. črešenj, cvetlic; tudi: šópek.
91344. šǫ̑pka, f. die Schopfmeise, C.; — die Schopfhenne, Z.
91345. šópkoma, adv. büschelweise, Cig.
91346. šọ̑pnica, f. die Latte am Rande des Strohdaches, an welche die Strohflechte gebunden wird, Z., M.
91347. šọ̑pnjak, m. neko bajeslovno bitje, Čb.- Valj. (Rad).
91348. šópoma, adv. büschelweise, Šol., Z.
91349. šopòt, -óta, m. = ropot, DSv.
91350. šopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ropotati, BlKr.- DSv.
91351. šopúlja, f. der Windhalm (agrostis spica venti), Medv. (Rok.), C.
91352. šošnjȃnje, n. das Ohrenblasen, ogr.- C., Mik.
91353. šošnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, Z.; — 2) rauschen, Z.; — 3) in die Ohren lispeln, ogr.- C.; — prim. hohnjati.
91354. šošotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. lispeln, zischeln, Zora- C.
91355. šóta, f. der Torf; šoto rezati; s šoto kuriti.
91356. šótast, adj. torfig, C.
91357. šótən, -tna, adj. Torf-.
91358. šotíšče, n. das Torflager, der Torfgrund, Cig., Jan.
91359. šotnàt, -áta, adj. torfig, Cig., Jan.
91360. šotníca, f. die Torferde, Cig., Jan.
91361. šótovina, f. das Torfland, Cig., Ig (Dol.).
91362. šótovje, n. = šotovina, Cig.
91363. špȃga, f. der Spagat; — prim. it. spago.
91364. špȃjk, -jka, m. = špajka, Cig., Jan., Strp.
91365. špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
91366. špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
91367. špámpet, m. das Bettgestell, die Bettstatt; — prim. nem. "Spanbett".
91368. špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
91369. špána, f. špano vleči, ein Spiel: die Mühle (Zwickmühle) spielen; ( nam. španjo vleči, Valj. [Rad]); prim. 2. trilja, 1. župan, županati.
91370. špȃnati, -am, vb. impf. = špana (špano) vleči, Z.
91371. španı̑ja, f. 1) das Liebesverhältnis, C.; — 2) die Haushälterschaft: daj račun od svoje španije, ogr.- C.
91372. špȃnja, f. = španova žena, Valj. (Rad).
91373. španjǫ̑l, m. neka vinska trta: der Gutedel, Cig., M., Notr.; narezljani š., der geschnitztblätterige Gutedel, Z.
91374. špȃnklja, f. = tovarišica, vzhŠt.; — prim. špan.
91375. španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
91376. špę̑gati, -am, vb. impf. spähen; — iz nem.
91377. špẹ̑glavəc, -vca, m. = lisec, der Stieglitz, Guts., Frey. (F.).
91378. špẹ̑gli, f. pl. = naočniki; — iz nem.; prim. bav. gläserne augenspiegel, Levst. (Rok.).
91379. špèh, špéha, m. der Speck; — iz nem.
91380. špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
91381. špehàt, -áta, adj. 1) viel Speck habend: š. prasec, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) speckig, Cig., Jan., C.; — mit Speck beschmiert, Cig.
91382. špehnàt, -áta, adj. speckig, Mur.
91383. špehomȃłh, m. = berač, kateri z malho hodi ter špeha berači, Jurč.
91384. špehǫ́v, adj. Speck-; špehova potica, salata.
91385. špehovíca, f. die Speckbirne, Jan.
91386. špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.), Tolm., Št.
91387. špehǫ̑vnica, f. die Speckbirne, Dol.
91388. špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.
91389. špelíde, f. pl. = temenice, Kinderkopfschuppen, Polj.
91390. špę̑lovje, n. coll. Höhlen, C., Valj. (Rad); — prim. špilja.
91391. špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
91392. špelȗd, f. die Schuppe, Z.; der Holzsplitter, Z.; — prim. spelude.
91393. špenȃt, m. zarte Leinwand, Guts.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
91394. špenȃtov, adj. aus feiner Leinwand: špenatova srajca, Npes.-K.
91395. špę́ndəlj, -dlja, (-dəljna), m. der Spilling, die Spindelpflaume, C.; — iz nem.
91396. špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).

   90.797 90.897 90.997 91.097 91.197 91.297 91.397 91.497 91.597 91.697  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani