Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (91.197-91.296)

  1. škodožȇljnica, f. die Schadenfrohe, C.
  2. škodožȇljnik, m. der Schadenfrohe, Cig.
  3. škodožéljnost, f. die Schadenfreude, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  4. škòf, škǫ́fa, m. der Bischof; — prim. stvn. biskof, Mik. (Et.).
  5. škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
  6. škofı̑ja, f. 1) das Bisthum, die Diöcese; — 2) der Bischofshof, der bischöfliche Palast.
  7. škofijàn, -ána, m. der Diöcesan, Cv.
  8. škofı̑jski, adj. das Bisthum betreffend, bischöflich; škofijska cerkev.
  9. škofı̑jstvọ, n. das Bischofsamt, das bischöfliche Ordinariat, Cig., Jan., nk.
  10. škǫ́fji, adj. Bischofs-, bischöflich, Cig., Jan.
  11. škǫ́flji, adj. des Bischofs-, bischöflich: š. hlapec, škoflje dekle, Trub.; škoflja služba, Dalm.
  12. škofováti, -ȗjem, vb. impf. als Bischof walten, Bischof sein, Cig.
  13. škofovína, f. das Bisthum, Jan.
  14. škofǫ́vski, adj. Bischofs-, bischöflich: škofovska palica.
  15. škofǫ̑vstvọ, n. die Bischofswürde, das Bischofsamt, der Episkopat, Cig.
  16. škǫ̑fski, adj. = škofovski, Dict.
  17. škǫ̑la, f. = šola, Mur., Jan., Cig. (T.), vzhŠt., ogr.
  18. škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
  19. škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
  20. škǫ̑ljčən, -čna, adj. Muschel-: školjčni vapnenec, der Muschelkalk, Erj. (Min.).
  21. škǫ̑ljčica, f. dem. školjka; 1) eine kleine Muschel, nk.; — 2) neka močelka: das Muschelthierchen (stylonychia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  22. škǫ̑ljka, f. = skoljka, die Muschel, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), nk.; — prim. stsl. skolьka, hs. skoljka, školjka.
  23. škǫ̑ljkast, adj. muschelförmig, muschelig, Cig. (T.).
  24. školjkàt, -áta, adj. voll Muscheln, Muschel-; školjkati vapnenec, der Muschelkalk, Cig. (T.).
  25. škǫ́ljkovəc, -vca, m. der Muschelkrebs, Cig. (T.).
  26. školjkovíšče, n. die Muschelbank, Cig. (T.).
  27. škǫ̑lnik, m. der Schullehrer, Mur., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — der Schulmann, Mur., Cig. (T.).
  28. škǫ̑lnikovica, f. die Frau des Schullehrers, vzhŠt.
  29. škǫ̑lski, adj. = šolski, Mur.
  30. škǫ̑lstvọ, n. = šolstvo, Cig. (T.).
  31. škǫ̑mp, m. = škompa, KrGora.
  32. škǫ̑mpa, f. = škopa, Gor.
  33. škòp, škópa, m. = škopnik, der Schaub, Z., Št.
  34. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
  35. škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.
  36. škópəc, -pca, m. = skopec (Schöps), C., Valj. (Rad), Zora, BlKr.
  37. škọ̑pica, f. dem. škopa; ein kleiner Schaub, Mur.
  38. škọ́piti, škọ̑pim, vb. impf. = škopo ravnati, Lašče.
  39. škọ̑pnat, adj. Schaub-; škopnata streha = s škopo krita slamnata streha, das Schaubdach, C., Dol.
  40. škọ̑pnica, f. 1) die Häckerlingsbank, die Futterbank, Cig.; — 2) das Schaubstroh, Z.; — 3) die Schaubstrohgerte, Z.
  41. škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
  42. škọ̑pnjak, m. = škopnik 2), Mur., Jarn.- Kres.
  43. škudẹ̑la, f. = skodela, die Schüssel, C.; — die Schale (an der Wage), Dalm.- Valj. (Rad).
  44. škúfa, f. 1) die Mütze ( zaničlj.), Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — 2) der Tannenzapfen, C.; — prim. it. cufia, Haube, Levst. (Rok.).
  45. škȗfica, f., Trub., Dalm., pogl. škofica.
  46. škȗfka, f. 1) der Gipfel, C.; — 2) der Gallapfel, ogr.- C.
  47. škúla, f. 1) ploščnat kamen, Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Eisscholle, C.; — prim. 2. škulja.
  48. škȗlj, m. nekaka luknja, Erj. (Torb.); — prim. 1. škulja.
  49. 1. škúlja, f. das Loch, C.; das Erdloch, Valj. (Rad); prilezli so kakor murni iz svojih škulj, LjZv.
  50. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  51. škúljast, adj. voll kleiner Steine, Štrek.
  52. škȗlje, n. = malo kamenje po potu, C.; der Schotter, Št.
  53. škȗmpa, f. die Schelmerei, der Possen, C.; der Verdruss, die Verlegenheit, die man jemandem bereitet, Fr.- C.; — prim. češ. škumpa, Verweis.
  54. škȗmpati, -am, vb. impf. š. komu, jemandem einen Possen spielen, ihm Verlegenheit bereiten, C.
  55. škúmpav, adj. possenhaft, C.
  56. škúmpavəc, -vca, m. einer, der gerne jemandem einen Possen spielt, der Boshafte, der Schelmische, C.
  57. šlájən, -jna, m. die Schleihe (cyprinus tinca), Cig., Frey. (F.); — iz nem.
  58. šlápa, f. 1) der Schlappschuh, die Schlappe; — 2) psovka zanikarnemu, omahljivemu človeku, Levst. (Rok.); — der Tölpel, Jarn., Mur., Met.; — iz nem.
  59. šlapáti, -ȃm, vb. impf. in Schlappen gehen, schlappen, C., Z.; š. po razhojenem blatu, SlN.; — iz nem.
  60. šlápniti, šlȃpnem, vb. pf. schlappend treten, C., Bes.; vol je šlapnil muhi na nogo, Bes.
  61. šlapotáti, -ȃm, vb. impf. schlappend gehen, C.
  62. šlȃt, m. die Befühlung: takega šlata je kakor svila, es fühlt sich so an wie Seide, ogr.- Valj. (Rad).
  63. šlátati, šlȃtam, vb. impf. tasten, betasten; — prim. hlatati.
  64. šlátavəc, -vca, m. der Taster, der Fühler, Cig., Jan.
  65. šlátavka, f. die Tasterin, Cig.
  66. 1. šlę́kati, -am, vb. impf. fehlerhaft sprechen: besonders das r nicht recht aussprechen können, Lašče- Levst. (Rok.); — (š statt s aussprechen, BlKr.).
  67. 2. šlę́kati, -am, vb. impf. = šlikati, Ig (Dol.).
  68. šlę́kniti, šlę́knem, vb. pf. = šlikniti, Ig (Dol.).
  69. šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.
  70. šlẹ́mast, adj. helmförmig, Jan.
  71. šlèn, šlę́na, m. = udarec s šibo ali z bičem, der Schmitz, Cig.
  72. šlę̑nək, -nka, m. der Schmitz, Cig., Jan.
  73. šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
  74. šlẹ̑nji, adj. = poslednji, Rož.- Kres.
  75. šlépati, šlę́pljem, -páti, -pȃm, vb. impf. 1) mit den Fingern schnalzen, Rib.- M.; — 2) z dlanjo š., mit der flachen Hand schlagen, C.
  76. šlépniti, šlę̑pnem, vb. pf. 1) mit den Fingern schnalzen, Z.; — 2) ins Gesicht schlagen, C.
  77. šlę̑ta, f. die Gewohnheit, eine individuelle Eigenthümlichkeit, C., Z., BlKr.; ima tako šleto, BlKr.; kakove šlete je ta konj? BlKr.- Let.
  78. 1. šlẹ́va, f. der Speichel, der Geifer, C., Z.; — prim. it. saliva, Štrek. (Let.).
  79. 2. šlẹ́va, f. 1) ein feiger, charakterschwacher, widerstandsloser Mensch, die Memme; — 2) eine dumme, tölpelhafte Person, Cig., Jan., M., Jurč., BlKr.- Let.; — ( prim. švabsko- nem. schlew, schlewig, lau, kraftlos, matt, Levst. [Rok.]?).
  80. 3. šlẹ́va, f. einer, der sich nie satt trinken kann, Štrek.; — pogl. žleva.
  81. šlẹváč, m. = 2. šleva 2), neumen človek, Bes.
  82. 1. šlẹ́vast, adj. voll Geifer, mit Speichel um den Mund, Mur., Idrija.
  83. 2. šlẹ́vast, adj. 1) feig, träg, C.; š. k dobremu, C.; — 2) blödsinnig, schwachsinnig, Cig.
  84. šlẹ̑vež, m. = 2. šleva 2), der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Bes.
  85. šlẹ́vica, f. dem. ad šleva.
  86. 1. šlẹ́viti, -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  87. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
  88. 3. šlẹ́viti, -im, vb. impf. saufen, C., Jap. (Prid.); — pogl. žleviti.
  89. šlẹ̑vkast, adj. dummerlich, Cig.
  90. šlẹ́za, f., Trub.; pogl. žleza.
  91. šlígati, -am, vb. impf. = šlikati, peitschen, Št.- Z.; kobila z repom šliga, Npes.-Vraz.
  92. šlígniti, šlı̑gnem, vb. pf. = šlikniti, mit der Peitsche oder Ruthe schlagen, C.
  93. šlíkati, -am, vb. impf. peitschen, Cig., M.
  94. šlíkniti, šlı̑knem, vb. pf. mit der Peitsche schlagen, Cig., M.
  95. šljúta, f. eine tändelnde, erfolglos beschäftigte Person, C.
  96. šljútati, -am, vb. impf. langsam, schleichend gehen, langsam und erfolglos arbeiten, C.
  97. šljútav, adj. tändelnd, erfolglos arbeitend, C.
  98. šljútavəc, -vca, m. = šljutav človek, C.
  99. šmàn, adv. etwa, vielleicht, Kras- Mik.; — prim. zahman, zaman, Mik.
  100. šmę̑lj, m. = čmelj, čmrlj, Jarn., Mik.

   90.697 90.797 90.897 90.997 91.097 91.197 91.297 91.397 91.497 91.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA