Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (90.997-91.096)

  1. šíbica, f. dem. šiba; 1) kleine Ruthe, das Rüthchen; — srebro v šibicah, Stangensilber, Jan.; — 2) das Zündhölzchen.
  2. šibíka, f. 1) die Barre, Cig., DZ.; š. srebra, zlata, DZ.; jeklo v šibikah, Stahl in Stäben, DZ.; — 2) der Ladstock, Cig.; — 3) sodomerna š., der Visierstab, Guts.- Cig.
  3. šibína, f. die Gerte, die Ruthe, Cig.; lazil je po gozdu iskat drobnih šibin (za butare na cvetno nedeljo), LjZv.; krivil bi te kakor vrbovo šibino, Jurč.
  4. šibínica, f. dem. šibina; das Reis, Cig.; iz vrbovih šibinic spleten koš, Jurč.
  5. šibı̑nje, n. coll. die Ruthen: bes. die zu einem Besen verbundenen Ruthen, Z., C.
  6. šibı̑nka, f. = šibina, C.
  7. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
  8. šı̑bje, n. coll. die Gerten, die Ruthen; — das Ruthengebüsch.
  9. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
  10. šibkọ̑st, f. 1) die Biegsamkeit, Cig., Jan., M.; — 2) die Schlankheit, die Schmächtigkeit, Cig., Jan., M.; — 3) die Schwäche.
  11. šibkọ̑stən, -stna, adj. schwächlich, Jan. (H.).
  12. šibkóta, f. 1) die Biegsamkeit, Mur.; — 2) die Schmächtigkeit, die Dünnheit, Cig., Jan.; — 3) die Schwäche.
  13. šı̑bnat, adj. 1) ruthenreich, voll Ruthen, Mur.; — 2) Ruthen-, von Ruthen, Mur.
  14. šı̑bnica, f. = mladika, der Aufschössling, Cig.
  15. šı̑bnik, m. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
  16. šíbniti, šı̑bnem, vb. pf. biegen, M., Z.
  17. šibnjáča, f. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
  18. šibotı̑nje, n. = šibovje, C.
  19. šíbotje, n. = šibovje, C.
  20. šíbovəc, -vca, m. = velika šiba, Jurč.
  21. šíbovje, n. coll. = šibje, Mur., Cig., Valj. (Rad), Dol.
  22. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
  23. 2. šíja, f. die Schräge: na šijo, schräge, schief, Jan., Telov.; zid je na šijo zidan, Mik.; — die Böschung, Cig.
  24. šiják, m. das Rheuma (im Nacken?), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  25. šíjav, adj. š. vol, ein Ochs mit dicker, verharteter Nackenhaut, BlKr.- M.
  26. šijȃvka, f. neka riba v Dobrodobskem jezeru, Erj. (Torb.).
  27. šíjən, -jna, adj. Nacken-: šı̑jna mast, das Kammfett, Cig.
  28. šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
  29. šijnjakovína, f. der Nackentheil, der Halstheil (des Fleisches, der Haut), Mur., Cig., Jan., C.
  30. šı̑kəc, -kca, m. der Ruthen- o. Peitschenstreich, SlN.; = udarec, kajk.- Valj. (Rad).
  31. šíkniti, šı̑knem, vb. pf. 1) in einem Strahl hervorschießen (von einer Flüssigkeit), Trst. (Let.); — 2) = s šibo ali bičem udariti, Z., Zora.
  32. šílast, adj. ahlenförmig, pfriemenförmig; — spitzig, Cig., Jan., M., C., nk.; — šilasto gledati, feindselig blicken, Z.
  33. šilàt, -áta, adj. spießig, Cig.
  34. šilátən, -tna, adj. stachelig, stechend, Zora.
  35. šíłce, n. dem. šilo; das Pfriemchen, eine kleine Ahle.
  36. šı̑łəc, -łca, m. šilci, die Kiele, die Federnansätze beim Geflügel, jvzhŠt.
  37. šı̑łək, -łka, m. ein längliches, rundes, spitziges Ding, C.
  38. šilíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  39. šīling, m. der Schilling (neki denar).
  40. šílišče, n. das Ahlenheft, Cig.
  41. šíliti, -im, vb. impf. 1) spitzen, Z.; — 2) sticheln, Jan., M.
  42. šílja, f. = šivilja, Cig.
  43. šilják, m. der Stift, Z.
  44. šíljast, adj. = šilast, Z., Vrt.
  45. šı̑ljman, m. die Kröte (bufo vulgaris), Kras- Cig., Frey. (F.).
  46. šı̑łnast, adj. ahlenförmig, Cig.
  47. šı̑łnat, adj. spitzig, Nov.
  48. šílọ, n. 1) die Ahle, der Pfriem; — 2) die Baumnadel der Nadelbäume, Jan.; — 3) der Nadelfisch (sygnathus), Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  49. šiloglàv, -gláva, adj. spitzköpfig, M.
  50. šiloglȃvəc, -vca, m. der Spitzkopf, Jan., M.
  51. šilokljùn, -kljúna, m. šilokljuni, die Pfriemenschnäbel (subulirostres), Erj. (Ž.).
  52. šilokljȗnəc, -nca, m. = šilokljun, Cig. (T.).
  53. šilovína, f. coll. 1) die Nadeln der Nadelhölzer, Nov.; — 2) der Nadelholzwald, C.
  54. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
  55. šimiv, m. eine Art Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), Josch; — tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Josch.
  56. šimpāns, m. der Schimpanse (troglodytes niger), Erj. (Ž.).
  57. šína, f. die Schiene; — iz nem.
  58. šíniti, šı̑nem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.
  59. šı̑njak, m., pogl. šijnjak.
  60. šinje, f. pl. 1) die Leberflecken, Cig.; — 2) der Leberbalsam (achillea ageratum), Jarn., Z.
  61. šípa, f. die Fensterscheibe; — iz nem.
  62. šı̑pəčje, n. coll. 1) der Hagebuttenstrauch, wilder Rosenstrauch (rosa canina), Cig.; — 2) šipkov sad, die Hagebutten, Mur., Vrt.
  63. šı̑pəčji, adj. Hagebutten-, Cig., Jan.; šipečja jagoda, die Hagebutte, Cig., Jan., Vrt.
  64. šı̑pək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
  65. šípən, -pna, adj. Scheiben-.
  66. šípina, f. neka vinska trta, M., C., Z.; — prim. šipon.
  67. šípkovəc, -vca, m. der Hagebuttenstrauch, der Hundsrosenstrauch, C., Z.
  68. šípkovina, f. das Hagebuttenholz, Jan. (H.).
  69. šípkovje, n. coll. das Hundsrosengesträuch, C.
  70. šı̑pnik, m. neka rdeča goba, C.
  71. šipolína, f. neka vinska trta, M., C.; — prim. šipon.
  72. šipǫ̑n, m. neka vinska trta: der Mosler, M., C., Trumm., vzhŠt.; — menda nam. ščipon; prim. poščipati.
  73. šípovje, n. der Hagebuttenstrauch, C.
  74. šípovka, f. die Hagebutte (die Frucht), Jan.
  75. šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  76. šíša, f., nam. hiša, Lašče, Rib.
  77. šišák, m. der Helm, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Vod. (Izb. sp.); — po drugih slov. jezikih.
  78. šišanəc, -nca, m. das Buhlkraut, der Gänsefuß (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  79. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
  80. šı̑ška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne ( mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)- Pjk. (Črt.).
  81. šiškę̑ta, f. = šiška, der Gallapfel, Habd.- Mik.
  82. šı̑škica, f. dem. šiška; — ein cylindrisches Gefäß, die Büchse, Cig.
  83. šíškov, adj. von Galläpfeln: šiškova kislina, die Galläpfelsäure, Cig. (T.).
  84. šišmìš, -míša, m. 1) die Spitzmaus (sorex), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fledermaus, Z., jvzhŠt.; die Speckmaus (vespertilio noctula), Frey. (F.); morski š., — die Seefledermaus (malthe), Erj. (Torb.).
  85. šíti, šı̑jem, vb. impf. nähen; nav. le v zloženicah.
  86. šìv, šíva, m. die Naht; hlače po šivu pretrgati; črevlji na š. (= na kveder), Str.; — zaklinski š. (na črepinji), die Ypsiloide, Jan. (H.).
  87. šiváč, m. 1) der Schneider, Z.; — 2) der Schneidervogel, C.
  88. šiváčji, adj. Näh-: šivačja igla, C.
  89. šiváłən, -łna, adj. Näh-, Cig., Jan., Cig. (T.); šivȃłni stroj, die Nähmaschine, nk.
  90. šiválja, f. = šivilja, jvzhŠt.
  91. šivȃłna, f. die Nähnadel, Cig., Gor.
  92. šivȃłnica, f. 1) die Nähnadel, Lašče, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) = šivalni stroj, die Nähmaschine, Jan., DZ.
  93. šivȃłnka, f. = šivalnica 1), Lašče- Erj. (Torb.), Idrija.
  94. šiválọ, n. die Nähmaschine, Cig. (T.).
  95. šivȃnčica, f. dem. šivanka; 1) eine kleine Nadel; — 2) neka riba, Dol.- Erj. (Torb.).
  96. šívanica, f. = šivanka, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., M., KrGora- DSv.
  97. šivȃnje, n. das Nähen; — imam veliko šivanja, ich habe viel zu nähen; — tudi: šívanje.
  98. šivȃnka, f. die Nähnadel, režeča š., die Kürschnernadel, V.-Cig., — tudi: šívanka, Mur., Valj. (Rad), Notr., jvzhŠt.
  99. šivȃnkast, adj. nähnadelartig, C.
  100. šivȃnkica, f. = šivančica; — neka riba v Cerkniškem jezeru, (gobio sp.), Erj. (Torb.).

   90.497 90.597 90.697 90.797 90.897 90.997 91.097 91.197 91.297 91.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA