r (90.597-90.696)

90597. 2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
90598. 3. šápa, f. = kamena obloga zgoraj ob vodnjaku, die Brunneneinfassung, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. šapal.
90599. šápal, m. = 3. šapa: šapal se je razsul, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. šapelj (?).
90600. šápalica, f. brinova šiba, s katero otepajo na tepežnico, ("šapelica"), Kor.- Navr. (Let.).
90601. 1. šápati, -am, vb. impf. = hapati, sanft schlagen: ječmena ne mlatijo, ampak ga šapajo, KrGora; — = tepežkati (na nedolžnih otročičev dan), Jarn., Mur., Kor., KrGora.
90602. 2. šápati, -am, vb. impf. = ščapati, fassen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.
90603. šápavəc, -vca, m. = kolednik, (prav za prav = tepežkar), Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.).
90604. šápavica, f. = nedolžnih otročičev dan, Guts., Kor.- Navr. (Let.).
90605. šápəlj, -plja, m. die Kopfbinde, das Diadem der Mädchen, Kr.- Mur., Cig., Jan., C.; dekla ima lep šapelj ali portek, Trub.; — der Kranz, Dict., Trub.; (šapel, gen. šapela, Trub.); — prim. srvn. schapel, starofranc. chapel, lat. cappa, Mik. (Et.); bav. schappel, Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, Levst. (Rok.).
90606. šápica, f. dem. šapa; das Pfötchen, Jan. (H.).
90607. šápiti, -im, vb. pf. = šapniti, erfassen, C.
90608. šȃplja, f. = dar, ki se daja šapavcem (kolednikom) za šapanje, Kor.- Štrek. (Let.).
90609. šapljenka, f. neka tesarska sekira s kratkim ročajem, GBrda.
90610. šápljica, f. die Kappmeise (parus cristatus), Cig., (šapeljca) Frey. (F.).
90611. 1. šápniti, šȃpnem, vb. pf. = z roko udariti, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.), M.
90612. 2. šápniti, šȃpnem, vb. pf. schnappen, haschen, Cig., Jan., M.; š. po čem, nach etwas langen, greifen, C.
90613. šapǫ́təlj, -tlja, m. die Halskrause, Cig.; — prim. fr. jabot.
90614. šápula, f. der Heiligenschein: svetniki se s šapulo ali svetlobo okoli glave malajo, Trub.; — prim. šapelj.
90615. šapulíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
90616. šapȗn, m. = voder za brusni kamen, Guts., Mur., Jan.; — prim. čapún.
90617. šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
90618. šȃvba, f. der Weiberpelz, die Weiberjacke, Jarn.; — der Weibermantel bei Hochzeiten, Guts.; — ein kurzer Bauernrock mit Pelz gefüttert und hie u. da auch verbrämt, Lašče- Levst. (Rok.); — der Pelz, Alas., Mur., Cig., Jan., Met.; lisičja š., Met.; — prim. nem. Schaube = Mantel, srvn. schube, it. giubba, srlat. jopa, Mik. (Et.).
90619. šȃvbica, f. dem. šavba; das Pelzchen, die Pelzjacke, Jan.
90620. šávəlj, -vlja, m., Glas., pogl. ščavelj.
90621. šȃvs, m. der Schnapp, Valj. (Rad).
90622. šàvs!, interj. schnapp! Cig., Jan.
90623. šȃvsanje, n. das Schnappen, das Haschen.
90624. šȃvsati, -am, vb. impf. ad šavsniti; schnappen.
90625. šávsav, adj. bissig, Jan.
90626. šávsniti, šȃvsnem, vb. pf. schnappen; pes, riba, prašič, jastreb šavsne po čem; — prim. kavsniti, C.
90627. ščálja, f. der Splitter, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. it. scaglia, Štrek. (Arch.).
90628. 1. ščáp, m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.- Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.- Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej ( Dol.); prim. čep 2).
90629. 2. ščȃp, m. der Schaden ( eig. das Abgezwickte), Mik.; — prim. ščeniti, ščipniti.
90630. ščápa, f. der Schwächling, Štrek.
90631. ščápati, -am, vb. impf. fassen, Z.
90632. ščápəc, -pca, m. dem. ščap; das Stäbchen, Valj. (Rad); — der Ladstock, C., (šapec), Jan., vzhŠt.
90633. ščapẹ́lọ, n. der Prügel, der Stecken, Dol.- Cig.
90634. ščapíca, f. ein dünner, langer Stecken, kajk.- Valj. (Rad).
90635. ščapı̑n, m. ein elender (zerlumpter) Kerl, Mur., C., Met.; — der Fratz, C.
90636. ščapı̑nəc, -nca, m. der Fratz, C.
90637. ščápiti, -im, vb. pf. packen, Svet. (Rok.).
90638. ščapǫ̑n, m. der Knüttel, C.
90639. ščàv, ščáva, m. 1) wilder Sauerampfer, C.; konjski š., englischer Spinat (rumex patientia), Medv. (Rok.); — 2) das Kräutig von Rüben, Rettig u. dgl., C.; — 3) das Spülwasser, ( eig. dünnes Schweinefutter), Valj. (Rad).
90640. ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C.; — 2) gekochtes, dünnes Schweinefutter, C.; — das Spülicht, Mik., vzhŠt.
90641. ščȃvəc, -vca, m. der Ampfer (rumex), C.
90642. ščávəlj, -vlja, m. der Ampfer (rumex), Cig., Glas.
90643. ščávən, -vna, adj. ščȃvna kislina, die Oxalsäure, Cig. (T.); ščavna sol, das Kleesalz, Cig. (T.).
90644. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
90645. ščȃvlja, f. 1) ščavje 1), Jan. (H.); (ščavja, Rez.- Baud.); — 2) gekochtes Schweinefutter, C.
90646. ščȃvlje, n. = ščavje 1), C.
90647. ščȃvnik, m. = ščavnjak, C.
90648. ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
90649. ščè, adv. = še, Vest., Rez.- Baud.; (štje, Rez.- C.).
90650. ščəbèt, -bę́ta, m. das Geschwätz, das Gelispel, Jan., C.
90651. ščəbətálọ, n. der Schwätzer, Cig.
90652. ščəbətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) zwitschern, C.; ptički ščebetajo, Vrt., Zv.; — 2) schwatzen, plaudern, Mur., Cig., Mik., Štrek., Cv.
90653. ščəbətàv, -áva, adj. gerne zwitschernd, geschwätzig: ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev, Levst. (Zb. sp.).
90654. ščəbətúlja, f. die Schwätzerin, Cig., Mik.
90655. ščəbljȃnje, n. das Flüstern, Jan. (H.).
90656. ščəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, raunen, Jan.; — schwätzen, C.
90657. ščəbljàv, -áva, adj. flüsternd, Jan.
90658. ščę́dẹti, -im, vb. impf. sparen, Cv.; (ščedẹ́ti, -ím) Levst. (Nauk); — po stsl. štędêti.
90659. ščedı̑łnica, f. die Sparcasse, C., DZ.
90660. ščedı̑łničən, -čna, adj. Sparcassen-, DZ.
90661. 1. ščę́diti, -im, vb. impf. = ščedeti, nk.; — prim. hs. štediti.
90662. 2. ščę́diti, -im, vb. impf. jemanden zum Besten haben, ( prim. it. sceda, das Gespött, die Schäkerei), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
90663. ščedljìv, -íva, adj. sparsam, nk.
90664. ščedljívost, f. die Sparsamkeit, C., Vrt.
90665. ščəgáčən, -čna, adj. kitzelig, (šeg-) Mur., Cig., Jan.
90666. ščəgəčkȃnje, n. das Gekitzel, Cig.
90667. ščəgəčkáti, -ȃm, vb. impf. = ščegetati, Cig.
90668. ščəgèt, -ę́ta, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan.; tudi: ščéget, Valj. (Rad).
90669. ščəgətálọ, n. = ostroga na jahaškem črevlju, der Sporn, GBrda- Erj. (Torb.).
90670. ščəgətȃnje, n. das Kitzeln.
90671. ščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln; ščegeta, ščegače me, es kitzelt mich; rado ga ščegače, er ist kitzelig, Cig.
90672. ščəgətȃvčək, -čka, m. dem. ščegetavec, C.
90673. ščəgətȃvəc, -vca, m. der Kitzler bei den weibl. Genitalien (clitoris), Cig., Jan., C.
90674. ščəgę́təc, * -tca, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; ali te kaj rad šegetec ima? bist du leicht kitzelig? Mur.
90675. ščəgətljìv, -íva, adj. kitzelig.
90676. ščəgətljı̑vəc, -vca, m. einer, der kitzelig ist, Mur.
90677. ščəgətljı̑vka, f. eine, die kitzelig ist, Mur.
90678. ščəgətljívost, f. die Kitzeligkeit.
90679. ščegljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Jan.
90680. ščę̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. der Stieglitz (fringilla carduelis), Erj. (Ž.); — po rus. ščegolъ, češ. stehlec.
90681. 1. ščekáti, -ȃm, vb. impf. = molsti, Kor.- Jarn.
90682. 2. ščekáti, -ȃm, vb. impf. kläffen: mladi psi ščekajo, Z.; — winseln, jammern, C.
90683. ščę́kavəc, -vca, m. = droben prod, der Kieselsand, vzhŠt.
90684. ščeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. bellen, kläffen, Bes.; — = kregati se: baba zmerom ščekeče, Dol.; — zwitschern, schlagen (o kosu, slavcu), LjZv., Št.
90685. ščeketúlja, f. die Plaudertasche, GBrda, Črniče ( Goriš.).
90686. ščekljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plappern: ščekljate, kakor srake na vrbi, Bes., SlN.
90687. ščekótəc, -tca, m. der Hahnenkamm, der Klappertopf (rhinanthus) (šek-) Cig., Medv. (Rok.); — prim. ščeketati.
90688. ščemę̑lj, m. = čmrlj, Celovška ok.
90689. ščəmẹ̑nje, n. brennender Schmerz.
90690. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
90691. ščénčič, m. dem. ščenec; das Hündchen, Dict., C.
90692. ščenè, -ę́ta, n. 1) = mlad pes; — 2) mlado prase, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — tudi: ščéne, -ę́ta.
90693. 1. ščénəc, -nca, m. = ščene 1), pl. ščenci ( nam. ščeneta) Trub., ogr.- Valj. (Rad).
90694. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
90695. 1. ščèp, ščépa, m. der Holzspan, Rib.- Mik.; der Splitter, Z.
90696. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).

   90.097 90.197 90.297 90.397 90.497 90.597 90.697 90.797 90.897 90.997  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani