Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (90.297-90.396)

  1. svetohlı̑nka, f. die Scheinheilige, Mur., Cig., Jan., Slom., nk.
  2. svetohlı̑nski, adj. scheinheilig, Mur., Cig., nk.
  3. svetohlı̑nstvọ, n. die Scheinheiligkeit, die Bigotterie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  4. svẹtokàz, -káza, m. 1) die Weltkarte, Cig. (T.); — 2) das Kosmorama, Cig. (T.).
  5. svetokȗpəc, -pca, m. der Simonist, Cig.; — rus.
  6. svetokȗpstvọ, n. die Simonie, Cig. (T.); — rus.
  7. svetolẹ́tən, -tna, adj. das Jubeljahr betreffend: svetoletna vrata, die Jubelpforte, Cig.
  8. svetolẹ̑tnica, f. die Jubiläumshymne, ZgD.
  9. svẹtoljùb, -ljúba, m. = svetoljubec, Jan. (H.).
  10. svẹtoljȗbəc, -bca, m. der die Welt liebt, C.
  11. svẹtoljúbən, -bna, adj. die Welt liebend, irdisch gesinnt, Jan. (H.).
  12. svẹtoljȗbje, n. die irdische Gesinnung, Jan. (H.).
  13. svetonóčən, -čna, adj. die Christnacht betreffend, Mur.
  14. svẹtonǫ́sən, -sna, adj. welttragend, Cig.
  15. svetopèt, -pę́ta, adj. scheinheilig, Jan., Slom.; s. hinavec, C.
  16. svetopę̑təc, -tca, m. der Scheinheilige, der Frömmler, Jan., C.
  17. svetopę́tən, -tna, adj. scheinheilig, M.; svetopetna hinavščina, Vod. (Bab.).
  18. svetopę̑tka, f. die Scheinheilige, die Frömmlerin, Bes.- C.
  19. svetopę̑tnica, f. die Scheinheilige, Cig., Kr.
  20. svetopę̑tnik, m. der Scheinheilige, Cig., Kr.
  21. svẹtopìs, -písa, m. die Kosmographie, Jan.
  22. svẹtopı̑səc, -sca, m. der Kosmograph, Cig., Jan.
  23. svetopísəmski, adj. die hl. Schrift betreffend, biblisch, Bibel-, Mur., Cig., Jan., nk.; svetopisemska beseda, razlaga, C., Cig.
  24. svẹtopísən, -sna, adj. kosmographisch, Jan. (H.).
  25. svẹtopı̑sje, n. die Kosmographie, Cig., Jan.
  26. svẹtoslǫ́vən, -vna, adj. kosmologisch, Cig.
  27. svẹtoslǫ̑vje, n. die Kosmologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  28. svetọ̑st, f. die Heiligkeit; — Nj. svetost papež N., Seine Heiligkeit der Papst N., Cig., nk.
  29. svetotȃjstvọ, n. das Mysterium, Jan.; — das Sacrament, nk.; ( hs.).
  30. svẹtováłən, -łna, adj. berathend, Cig.; svetovȃłni zbor, Cig.
  31. svẹ́tovališče, n. der Berathungsort, Škrinj.- Valj. (Rad).
  32. svẹtovȃłnica, f. der Rathssaal, Cig.; — das Rathhaus, Cig., Jan., nk.
  33. svẹtovȃłniški, adj. Rathhaus-, Jan. (H.).
  34. svẹ́tovanje, n. 1) das Anrathen, die Rathgebung; — 2) die Berathung, jvzhŠt.; — der Anschlag: strupovito s., Krelj.
  35. svẹ́tovati, -ujem, vb. impf. ( pf.) rathen; s. komu kaj; dobro si mi svetoval; svetuj mi, kaj naj zdaj storim! s. koga, Krelj, Jsvkr.; druge sem k temu svetoval, Kast. (Rož.); slabo si ga svetoval, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — s. se, sich berathen, Trub., Dalm., Krelj, jvzhŠt.
  36. svẹtovȃvəc, -vca, m. = 2. svetnik, der Rathgeber; — der Rathsherr, Mur., Cig., Jan., nk.; — tudi svẹ́tovavəc, Schönl., Trav.- Valj. (Rad).
  37. svẹtovȃvka, f. die Rathgeberin, Cig., Jan.
  38. svẹtovȃvski, adj. rathsherrlich, Cig., Jan.
  39. svẹtovȃvstvən, -tvəna, adj. das Rathscollegium betreffend, nk.
  40. svẹtovȃvstvọ, n. 1) die Rathswürde, nk.; — 2) das Rathscollegium, Cig., Jan., nk.
  41. svẹtǫ́vən, -vna, adj. 1) Welt-, Jan., nk.; svetǫ̑vna razstava, zgodovina, nk.; — 2) = posveten, Cig., Jan.; ( hs.).
  42. svẹtovìd, -vída, m. die Weltkarte, Jan., Cig. (T.); das Kosmorama, Jan.
  43. svẹtǫ̑vje, n. das Weltsystem, Cig. (T.).
  44. svẹtovlàd, -vláda, m. der Weltbeherrscher, Cig. (T.).
  45. svẹtovláda, f. die Weltherrschaft, Jan., Cig. (T.).
  46. svẹtovládən, -dna, adj. weltbeherrschend, Cig., nk.
  47. svẹtovljàn, -ána, m. der Weltbürger, der Kosmopolit, Jan. (H.).
  48. svẹtovljȃnstvọ, n. der Kosmopolitismus, Jan. (H.).
  49. svẹtǫ́vnik, m. das Weltkind, Jan. (H.).
  50. svẹtovnják, m. = posveten človek, Cv.
  51. svẹtožȃlje, n. der Weltschmerz, Cig. (T.), Str., Zv., LjZv.
  52. svẹtožȃlnik, m. der vom Weltschmerz Ergriffene, Str.
  53. svetožéljən, -ljna, adj. nach dem Heiligen begierig, Slom.
  54. svẹ̑tski, adj. 1) Welt-: ves s. prostor, Žnid.; svetska država, das Weltreich, h. t.- Cig. (T.); — 2) = sveten, posveten, Jan., C.; svetski in cerkveni opravitelji, DZ.
  55. svę̑tstvọ, n. 1) die Heiligkeit, C.; — 2) das Heiligthum, ogr.- C.; — das Sacrament, Jan., C., ogr.- Let.
  56. svę̑ž, -ı̑, f. das Zugvieh, ein Paar Ochsen, Jarn., Cig.; nema sveži, Jarn.
  57. svẹ̑ž, svẹ́ža, adj. frisch, Jan., nk.; — stsl.
  58. svežȃj, m. das Bündel, Valj. (Rad).
  59. svę́žənj, -žnja, m. das Bündel, Nov., SlN., DZ., Dol.
  60. svẹžọ̑st, f. die Frische, Cig. (T.).
  61. svíba, f. der Hartriegel (cornus sanguinea), Mur., C., jvzhŠt.
  62. svíbən, -bna, m. 1) = sviba, Mur., Cig., Valj. (Rad); — 2) der Monat Mai, Valj. (Rad); ( prim. hs. svibanj).
  63. svíbov, adj. vom Hartriegel: s. les, Mur., jvzhŠt.
  64. svíbovəc, -vca, m. = sviba, Mur., C.
  65. svíbovina, f. das Hartriegelholz, Jan., jvzhŠt.
  66. svíbovje, n. das Hartriegelgesträuch, Mur.
  67. svídẹnje, n. das Wiedersehen: na s.! auf Wiedersehen! nk.; (-danje, Zora).
  68. svı̑hke, f. pl. die Bedrängnis: v svihkah biti, v svihke pojdejo vsi narodi, Ravn.
  69. svíkniti se, -vı̑knem se, vb. pf. sich angewöhnen, C.; — ne svikne se mi tukaj, ich kann mich hier nicht angewöhnen, Dol.- Cig.
  70. svı̑la, f. 1) die Seide, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; svilo presti, Npes.-Vraz; kosmata s., die Flockseide, die Florettseide, Jan., Vrt.; — 2) = svilo, der Draht, C., Danj.- Mik.
  71. svı̑lan, m. ime živinčetu, BlKr.- Let.
  72. svı̑last, adj. seidenähnlich, Cig.
  73. sviláš, m. der Seidenaffe (hapale Iacchus), Erj. (Ž.).
  74. svílava, f. ime živinčetu, BlKr.- Let.
  75. svı̑łək, -łka, m. der Draht, Jan.; zlati s., der Golddraht, DZ.
  76. svilę̑n, adj. aus Seide, seiden, Seide-: Cig., Jan., Cig. (T.); svileno krilo, Str., LjZv.
  77. svı̑łən, -łna, adj. die Seide betreffend, Seide-, Mur.; svilna gosenica, svilni črv, die Seidenraupe, Cig., Jan.; svilni lesk, der Seidenglanz, Cig.
  78. svilenína, f. die Seidenware, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  79. svilenolàs, -lása, adj. seidenhaarig, Cig.
  80. svı̑lika, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  81. svíliti, svı̑lim, vb. pf. = zviniti: s. si roko, nogo, C.
  82. svı̑lje, n. das Drahtwerk, C.
  83. svı̑łka, f. ime živinčetu, BlKr.
  84. svı̑łkov, adj. Draht-: svilkovo pero, die Drahtfeder, Jan.
  85. sviłkovína, f. die Drahtware, Jan., DZ.
  86. svı̑łnat, adj. 1) seiden, Seide-, Jan., nk.; — 2) aus Draht, Mur.- Danj., Mik.
  87. svı̑łnica, f. 1) die Seidenpflanze (asclepias syriaca), Tuš. (B.); — 2) = sviloprejka, die Seidenraupe, Cig., Jan.
  88. sviłnjáča, f. seidenes Kleid, vzhŠt.
  89. svílọ, n. der Draht, Mur., Cig., Jan.; besonders dünner Draht, vzhŠt.
  90. svilod, m., Cig., Nov., pogl. sviloprejka.
  91. svilolàs, -lása, adj. seidenhaarig, Jan. (H.).
  92. svilotkȃłəc, -łca, m. der Seidenweber, Jan. (H.).
  93. svilovı̑t, adj. seidenreich, Jan.
  94. svı̑łstvọ, n. die Seidenindustrie, der Seidenbau, die Seidenspinnerei, Jan., C., Vrt.
  95. svilȗška, f. sviluške, Pflanzenmilben ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  96. svínčəc, -čca, m. dem. svinec, Valj. (Rad).
  97. svı̑nčək, -čka, m. das Bleiloth, Jan. (H.).
  98. svinčę̑n, adj. aus Blei, bleiern, bleiig, Blei-; svinčena cev, krogla; svinčena ruda, das Bleierz.
  99. svínčən, -čna, adj. das Blei betreffend, Blei-, Cig., Jan.; svinčna peč, der Bleiofen, Cig.
  100. svinčę̑nast, adj. bleiartig, Cig.; bleifarben, Jan.

   89.797 89.897 89.997 90.097 90.197 90.297 90.397 90.497 90.597 90.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA