r (901-1.000)

901. razedíniti, -ı̑nim, vb. pf. entzweien, in Zwiespalt bringen, Cig., C.; — rus.
902. rázən, -zna, m. die Spalte, Gor., M., Mik.
903. rázən, -zna, adj. verschiedener Art, verschieden; v razne kraje pošiljati; na razne načine izkušati; — razno, = narazen, auseinander, Danj.- M., ogr.- C.; raziti se razno, Vrt.; po raznem, po razno, zerstreut: snopje še po raznem (po razno) leži, C.
904. rázən, praep. c. gen. = zrazen, außer, mit Ausnahme; razen tega, außerdem.
905. razənrę́dən, -dna, adj. außerordentlich, Cv.
906. ràzfrančiškȃn, m. der Exfranciscaner, Navr. (Kop. sp.).
907. razfŕčati, -ím, vb. pf. schwirrend auseinanderfliegen, C.
908. razfrčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verschwenden, ogr.- C.
909. razfrfráti, -ȃm, vb. pf. auseinanderflattern, C.
910. razfŕkati, -fȓkam, vb. pf. verschleudern, verschwenden, C.
911. razfrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = razfrkati, C.
912. razfrlę́ti, -ím, vb. pf. auseinanderfliegen, Cig.; — r. se, verflattern, Cig.
913. razgáditi, -gȃdim, vb. pf. = razkačiti, Kres, Zora.
914. razgáliti, -im, vb. pf. 1) entblößen; — r. se, sich entblößen; razgaljen, Blößen zeigend, entblößt; razgaljene prsi; razgaljen otrok; — 2) r. se, sich ausheitern, Levst. (Rok.).
915. razgáljati, -am, vb. impf. ad razgaliti; entblößen.
916. razgáljenəc, -nca, m. der Entblößte, Cig.
917. razgáljenka, f. die Entblößte, Cig.
918. razgaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razgaliti.
919. razgániti, -gánem, vb. pf. = razgeniti.
920. razgȃnjanje, n. das Auseinandertreiben.
921. razgȃnjati, -am, vb. impf. ad razgnati; auseinandertreiben, zersprengen; — veselje r., sich der Freude hingeben, lustig sein, Vod. (Izb. sp.); preveč r., es zu arg treiben, V.-Cig.
922. razganjȃvəc, -vca, m. der Zerstreuer, Cig.
923. razgáziti, -gȃzim, vb. pf. auseinandertreten; zertreten; živina je travnik razgazila; sneg je bil razgažen, Jurč.
924. razgę́gati, -am, vb. pf. = razgaliti, Z., Trst. (Let.).
925. razgəníti, -gánem, vb. pf. 1) auseinanderfalten, entfalten, öffnen: r. knjigo, zavitek, Z., LjZv.; ausbreiten: peruti, roke, Cig.; — 2) r. se, aus den Fugen, aus dem Leim gehen, jvzhŠt., C.; — erschüttert werden, sich entsetzen, C.
926. razgìb, -gíba, m. die Bewegung: r. srca, die Gemüthsbewegung, Cig.
927. razgíbanje, n. die Bewegung, Mur.; — die Aufregung, Cig., C.
928. razgíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.- Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. ( LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.
929. razglȃbati, -am, vb. impf. 1) aufwühlen: cesto r., C.; — 2) zu ergründen o. zu erforschen suchen, grübeln, nk.; ( hs.).
930. razgláditi, -glȃdim, vb. pf. eben streichen, glatt streichen.
931. razglàs, -glása, m. die Kundmachung; sodnji r., die gerichtliche Kundmachung, DZ.
932. razglȃsba, f. die Publication, Levst. (Nauk).
933. razglásən, -sna, adj. 1) Edictal-: razglȃsni poziv, die Edictalcitation, DZkr.; — 2) disharmonisch, Cig., Jan.
934. razglȃsica, f. der Misston, Cig. (T.).
935. razglasílọ, n. die Verlautbarung, die Publication, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — razglasilo Gospodovo, die Epiphanie, Mur.
936. razglası̑təv, -tve, f. die Bekanntmachung, C.; die öffentliche Erklärung, Cig., Jan.
937. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
938. razglȃsje, n. der Missklang, die Dissonanz, die Disharmonie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — die Misshelligkeit, Cig., Jan.
939. razglášanje, n. die Bekanntmachung(en).
940. razglášati, -am, vb. impf. ad razglasiti; bekannt machen, verkünden, unter die Leute bringen; kmetom r. staro pravdo, Levst. (Zb. sp.).
941. razglašénje, n. die Bekanntmachung; — r. Gospodovo, die Epiphanie, Cig.
942. razglášenost, f. die Ruchbarkeit, Cig., Jan.
943. razglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = razglašati.
944. razglaševȃvəc, -vca, m. = kdor kaj razglašuje, Cig.
945. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
946. razgledálọ, n. = ogledalo, der Spiegel: človeško srce je razgledalo božje prijaznosti, Ravn.- Valj. (Rad).
947. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
948. razglę̑dba, f. 1) die Recognoscierung, Jan., Bes.; — 2) die Orientierung, Cig.
949. razglę̑dbən, -bəna, adj. Orientierungs-: razgledbeni naris, die Orientierungsskizze, DZkr.
950. razglę̑dək, -dka, m. die Beschau, das Besehen, Ravn.- Valj. (Rad).
951. razglę́dən, -dna, adj. 1) Recognoscierungs-: razglę̑dnọ poročilo, SlN.; — 2) eine weite Aussicht gewährend: razgledno mesto, Rib.- Svet. (Rok.); — 3) = razločen, augenscheinlich, klar, V.-Cig.
952. razgledíšče, n. der Aussichtspunkt, die Hochwarte, Cig.
953. razgledovȃnje, n. die Besichtigung, die Musterung.
954. razgledováti, -ȗjem, vb. impf. ad razgledati; 1) besichtigen, mustern; — 2) r. se nad kom, an jemandem sich ein Beispiel nehmen, Jan., Ravn.; — 3) nad njim se močno razgledujejo, er macht viel Aufsehen, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.
955. razglę̑ja, f. die Umschau: na razglejo iti, Goriš.
956. razglobíti, -ím, vb. pf. ergrübeln, ergründen, Jan. (H.).
957. razglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen.
958. razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
959. razgnę́čiti, -im, vb. pf. zerquetschen, Cig.
960. razgnésti, -gnétem, vb. pf. zerkneten.
961. razgnẹ́vati, -gnẹ̑vam, vb. pf. zornig machen, Kor.- Jarn. (Rok.).
962. razgnẹ́viti, -gnę̑vim, vb. pf. = razgnevati, Jan. (H.).
963. razgníti, -gnèm, vb. pf. = razgeniti; knjigo r., das Buch aufschlagen, ("-gnuti") Rez.- Cig.
964. razgnojíti se, -ím se, vb. pf. recht ins Eitern kommen: rana se je razgnojila, Cig.
965. razgòn, -gǫ́na, m. 1) das Auseinandertreiben: die Zerstreuung, Cig.; — 2) die Furche, Valj. (Rad), Štrek.: die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur., Št.; — der Feldweg zwischen zwei Äckern, Cig.; — tudi: rázgon.
966. rázgona, f. die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur.
967. razgǫ́rčiti, -im, vb. pf. erbittern, Jan. (H.).
968. razgorẹ́ti se, -im se, vb. pf. recht ins Brennen kommen; — razgorela sapa, heiße Luft, Levst. (Zb. sp.).
969. razgọ̑rje, n. der Gebirgsknoten, Cig. (T.), Jes.
970. razgǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. r. gosli, die Violine ausspielen, Cig.
971. razgovȃrjati, -am, vb. impf. ad razgovoriti; 1) abreden, abwendig zu machen suchen: r. koga, Cig., jvzhŠt.; — 2) r. se, sich unterreden, sich besprechen: r. se o čem; — 3) = zagovarjati, Ist.- Štrek. (Let.).
972. razgọ̑vor, m. die Unterredung, die Besprechung, die Conversation; na r. vzeti, etwas in Berathung ziehen, Levst. (Nauk).
973. razgọ̑vorən, -rna, adj. 1) Conversations-: razgovorni jezik, die Conversationssprache, Cig. (T.); — razgovorna znanstva, discursive Wissenschaften, Cig. (T.); — 2) razgovǫ́rən, gesprächig, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); žena je bila jako razgovorna, Erj. (Izb. sp.).
974. razgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abwendig machen; r. koga; — 2) r. si usta, sich den Mund aufreden, Cig.; — 3) r. se, recht ins Reden kommen, Cig.; — 4) r. se, sich durch Reden abmatten, Cig.
975. razgovorljìv, -íva, adj. = razgovoren 2), Jan. (H.).
976. razgovǫ́rnost, f. die Gesprächigkeit, Cig., Jan.
977. razgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) auseinanderrechen; r. seno; — 2) plündern; vse so razgrabili.
978. razgrábljati, -am, vb. impf. ad razgrabiti, Jan. (H.).
979. razgradíti, -ím, vb. pf. zerstören: razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
980. razgrȃja, f. 1) die Scheidewand, Mik.; — 2) das Poltern, das Toben, M.
981. razgrajáč, m. der Polterer, der Tumultuant.
982. razgrajáłən, -łna, adj. lärmend, Jan. (H.).
983. razgrájanje, n. 1) das Zerstören, C.; — 2) das Poltern, das Tumultuieren, das Wüthen.
984. 1. razgrájati, -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören ( bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
985. 2. razgrájati, -jam, -jem, vb. pf. discreditieren, Cig.
986. razgrájav, adj. zum Lärmen, Poltern geneigt, Jan.; razgrajav hlapec, SlN.; — tobsüchtig, Jan.
987. razgrajȃvəc, -vca, m. der Polterer, der Lärmer, der Tumultuant.
988. razgrajȃvka, f. die Poltrerin, die Lärmerin, die Tumultuantin.
989. razgrèb, -grę́ba, m. aufgewühltes Erdreich, C.
990. razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.
991. razgrébsti, -grébem, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — razgreben kruh = kruh z razpokano skorjo, Polj.
992. razgrẹ́h, m. = zasluženje, das Verdienst, Dict.- Mik.
993. razgréniti, -grę́nem, vb. pf. auseinanderscharren: ausbreiten, ogr.- M.; po ruhi žito razgreniti, da se suši, Dol.; oglje r., die Kohlen schüren, Cig.; — zertheilen: r. vodo, (razgrniti) Cig.
994. razgrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razgrešiti, Jan. (H.).
995. razgrẹšíti, -ím, vb. pf. entsündigen, Jan. (H.).
996. razgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. erwärmen, erhitzen; — r. se, sich erwärmen; sich erhitzen; ( fig.) in Affect gerathen.
997. razgrẹ́tje, n. die Erwärmung, die Erhitzung.
998. razgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad razgreti.
999. razgrínjati, -am, vb. impf. ad razgrniti; 1) auseinanderbreiten; lan r., Dol., Pjk. (Črt.); — glas se razgrinja = se razlega, Notr.; — 2) enthüllen.
1000. razgrísti, -grízem, vb. pf. beißend zermalmen, zerbeißen.

   401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani