r (89.997-90.096)

89997. súmnẹnje, n. der Verdacht, die Muthmaßung, Meg.; — der Zweifel, Cig. (T.).
89998. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
89999. sȗmnež, m. der Verdacht, C.
90000. sumnežljìv, -íva, adj. argwöhnisch, Meg., C.
90001. sumnežljívost, f. der Hang zum Argwohn, C., Hip. (Orb.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
90002. sumníčiti, -ı̑čim, vb. impf. verdächtigen, C., nk.
90003. sumničljìv, -íva, adj. verdächtigend, C.
90004. sumnı̑čnik, m. der Verdächtiger, SlN.
90005. súmniti, -im, vb. impf. warnen: od takovih nas prorok sumni ali opomina, Krelj; nas nikdar nẹ́ pred božjim srdom sumnil ali, da bi se ga varovali, opominal, Krelj.
90006. sumnìv, -íva, adj. = sumen, argwöhnisch: mi smo njemu sumnivi, Krelj.
90007. sumnı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
90008. sumnı̑vka, f. die Argwöhnische, die Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
90009. sumnívost, f. der Hang zum Argwohn, die Eifersucht, C., Vod. (Izb. sp.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
90010. sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
90011. sumnjáč, m. der Zweifler: s. v verskih rečeh, der Glaubenszweifler, Cig.
90012. sumnjáti, -ȃm, vb. impf. argwöhnen, Zv.; muthmaßen, Cig., Žnid.; — zweifeln, C., Cig. (T.); — ahnen, Žnid.; — sumnja se mi, es scheint mir, V.-Cig.
90013. sumnjȃvəc, -vca, m. der Zweifler, Cig.
90014. sumnjìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Z.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Jan.; sumnjive prikazni, Erj. (Izb. sp.); hodil je sumnjivo okolo mene, Zv.
90015. sumnjı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, Z.
90016. sumnjívost, f. der Hang zum Argwohn: bridke dni napravlja s., Cv.; die Eifersucht: s. je večna spremljevavka ljubezni, Jurč.
90017. súmnost, f. die Verdächtigkeit, Cig.
90018. sȗn, m. der Stoß, C., DZ., nk.
90019. sȗnəc, -nca, m. der Stoß, C.; kaka brca ali kak s. v rebra, LjZv.
90020. sȗnək, -nka, m. der Stoß, Mur., nk.
90021. sȗnež, m. ein gieriger Esser, der Vielfraß, C.
90022. súniti, sȗnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen, stoßen; v rebra, pod rebra koga s., jemandem einen Rippenstoß geben; z nogo koga s., einen Fußstoß geben; od sebe s., wegstoßen; sovražnika raz konja s., den Feind vom Pferde herabstechen, Cig.; — 2) gierig verzehren, C.; ti bi rad le kaj dobrega sunil, Št.- Z.; (v tem pomenu tudi vb. impf., C.).
90023. sȗnljaj, m. der Stoß, der Schupf, Cig., Jan.
90024. sunljáti, -ȃm, vb. impf. gierig essen, C.
90025. sȗntati, -am, vb. impf. gierig essen, C.
90026. supīn, m. namenilnik, das Supinum ( gramm.), Jan.
90027. sȗplje, f. pl. eine Art Kinderschlitten aus zwei Brettern, Dol.- M.
90028. súsati, -am, vb. impf. s. na koga, jemanden beargwöhnen, Z.; nanj susajo, man hat ihn im Verdacht, BlKr.- Erj. (Torb.).
90029. sȗsək, -ska, m. ein Trinkgefäß, C.
90030. sȗslik, m. die Zieselmaus (mus citellus), Cig., C., Gor.- M.
90031. sȗš, -ı̑, f. = suša, Goriš.; (suš, m., Erj. [Torb.]).
90032. súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
90033. sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.- Valj. (Rad).
90034. sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.- C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
90035. sušȃvkinja, f. = ženska, ki seno suši, C.
90036. súščev, adj. März-; suščev prah gre z zlatom na vago, Npreg.- Jan. (Slovn.).
90037. sȗščnica, f. die Narcisse (narcissus), C.
90038. súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
90039. súšək, -ška, m. der Torf, Guts.- Cig., Jan., Levst. (Pril.), Nov.
90040. súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
90041. sušę́nəc, -nca, m. = suhar, der Zwieback, V.-Cig.
90042. sušenína, f. gedörrtes Obst oder geselchtes Fleisch, C.
90043. sušénje, n. das Trocknen; — das Dörren.
90044. sušíca, f. 1) ein abdorrender oder abgedorrter Baum, Cig., Jan., C.; nerodovitne sušice po vrtih, Ravn.; sušico posekati, Lašče- Levst. (Rok.); — ein dürrer Ast, C., Bes.; — 2) = sušec 2), der Gießbach, Cig., Hip. (Orb.); — 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh), Strp.; hrbtna s., die Rückendarre, Cig., Jan.; strelna s., die Kernschwinde (am Pferdehuf), Cig., Jan.
90045. sušíčən, -čna, adj. schwindsüchtig, auszehrend, Mur., Cig., Jan., C.
90046. sušíčnost, f. die Schwindsüchtigkeit, Jan. (H.).
90047. sušíłən, -łna, adj. zum Trocknen dienend, trocknend: sušı̑łna sredstva, Cig.; — zum Dörren dienend, Darr-, Cig.; sušilna lesa, Jurč.
90048. sušilíšče, n. der Trockenplatz, Cig.
90049. sušı̑łnica, f. 1) die Darre; — der Dörrofen; s. za sadje, lan itd.; — 2) die Trockenkammer, der Trockenboden, DZ., Levst. (Pril.).
90050. sušı̑łnik, m. 1) der Trockenboden, Cig.; — 2) der Darrbalken, Cig.
90051. sušı̑łnjak, m. die Darre, der Dörrofen, C.
90052. sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče- Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.- DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
90053. sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
90054. sušíšče, n. der Trockenplatz, Jan. (H.).
90055. sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
90056. sušı̑vəc, -vca, m. der Trockner; — der Dörrer, Cig.
90057. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
90058. sušljȃvica, f. = sušica, die Schwindsucht, C.
90059. sušmȃd, f. das Dürricht, Mur., Cig., Jan., C., Met.; dürres Reisig, Mik.; dürres Gestrüpp, C.
90060. sȗšmanik, m. = sušnik 2), das Pfropfreis, C.
90061. sȗšnik, m. 1) ein trockener Wind, C.; der Landwind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); — 2) das Pfropfreis, Cig., C.
90062. sušnína, f. das Dörrgeld, Cig.
90063. sušnjȃd, f. = sušnjava, Jurč.
90064. sušnjȃva, f. dürre Reiser, C., Bes.
90065. sušóba, f. coll. getrocknete Dinge, Mur.; gedörrtes Obst, Guts., Mur., Cig.
90066. sútəl, -tla, m. = birmski boter, C.; (sutal, Jan.); — prim. it. santolo = boter, C.
90067. súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
90068. sútla, f. die Firmpathin, Jan.; — prim. sutel.
90069. suváłən, -łna, adj. zum Stoßen dienend: suvȃłni stroj, LjZv.
90070. suvȃłnica, f. das Weberschiffchen, Z., Hip. (Orb.), Dalm., Polj., Notr.; (sov-) V.-Cig.
90071. suvȃnje, n. das Stoßen.
90072. suváti, súvam, sújem, vb. impf. ad suniti; stoßen; z nogami sta se suvala; ( praes. súvljem, vzhŠt.).
90073. suvíkati, -kam, -čem, vb. impf. = suvati, C.
90074. suzána, f., KrGora, pogl. 1. slezena.
90075. súzena, f., Z., pogl. 1. slezena.
90076. sužánski, adj. Sclaven-, C.
90077. sužȃnstvọ, n. die Sclaverei, Habd.- Mik.
90078. súžən, -žna, m. = suženj, Dalm., Škrinj.- Valj. (Rad).
90079. sȗžən, -žna, adj. leibeigen, Mur., Cig., Jan.; — dienstbar, unterthänig, Mur., Cig., Jan.; — knechtlich, sclavisch, C.
90080. súžənj, -žnja, m. der Sclave, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kast., kajk.- Valj. (Rad), nk.
90081. súžənjski, adj. sclavisch, Cig., Jan., nk.
90082. súžənjstvən, -tvəna, adj. die Sclaverei betreffend, sclavisch, Cig.
90083. súžənjstvọ, n. die Sclaverei, der Sclavenstand, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.).
90084. sȗžna, f. die Sclavin, Jsvkr.- Valj. (Rad).
90085. sȗžnica, f. die Sclavin, Mur., Cig., Jan., nk.
90086. sȗžnik, m. der Sclave, Mur., Cig., Jan., nk.
90087. sȗžniški, adj. Sclaven-, Z.
90088. súžnja, f. die Sclavin, Mur., Cig., Jan.
90089. sužnjeváti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste verrichten, Sclave sein, Jan., SlN., ZgD.
90090. súžnji, adj. Sclaven-, Cig., Jan.; (en sužnji, ein Sclave, Cv.).
90091. sȗžnost, f. die Sclaverei, die Knechtschaft, Mur., Cig., Jan., Rog., Škrb., Preš. i. dr., nk.
90092. sváčina, f. die Schwägerschaft, Meg., Cig.; ženitev v svačini, Dalm.
90093. sváčinstvọ, n. = svačina, C.
90094. sváčiti se, -im se, vb. impf. sich verschwägern, Cig., Jan.
90095. svȃda, f. der Hader, die Zwietracht, Dict., Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad); svade in nesreče narejati, Zwietracht und Unglück stiften, Krelj; — der Streit: v svadi koga ubiti, Trub.
90096. sváditi, svȃdim, vb. pf. 1) beleidigen, erzürnen, Mur., Jan., Mik., Mariborska ok.- Kres; s. koga, C.; — 2) s. se, sich zertragen, Mur., Jan., vzhŠt.

   89.497 89.597 89.697 89.797 89.897 89.997 90.097 90.197 90.297 90.397  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani