Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (89.897-89.996)

  1. suhljàst, -ásta, adj. etwas dürr o. mager, Dol.; s. možiček, Jurč.
  2. suhljàt, -áta, adj. etwas dürr, nk.; — s. človek, ein magerer Mensch, C.
  3. suhóba, f. die Dürre, C.
  4. suhocvẹ̑tnica, f. die Strohblume (xeranthemum), Cv.
  5. suhǫ̑ča, f. die Trockenheit, die Dürre, C., Mik.
  6. suhočína, f. die Dürre, C.
  7. suhojẹ̑dje, n. die Xerophagie, Cig.
  8. suhojẹ́ja, f. die Xerophagie, Cig.
  9. suhokòst, -kǫ́sta, adj. beindürr, Cig.
  10. suhokǫ̑stəc, -stca, m. ein beindürrer Mensch: ta suhokostec grdi! Jurč.
  11. suholȃd, f. dürre Reiser, das Dürricht, Mur., C., Danj.- Mik.; pogl. səhljad.
  12. suholẹ̑tnica, f. eine Art Berufskraut (erigeron), SlGradec- C.
  13. suholjàt, -áta, adj. = suholjav, C.
  14. suholjàv, -áva, adj. etwas dürr: s. trtni les, Hal.- C.; — mager, C.
  15. suholjnàt, -áta, adj. ein klein wenig dürr, Mur.
  16. suhonòg, -nǫ́ga, adj. 1) trockenen Fußes, C.; — 2) dünnbeinig, Cig.
  17. suhopèt, -pę́ta, adj. dünnfüßig, Jan., C.; s. dolgohlačnik, Str.
  18. suhopę̑təc, -tca, m. ein dünnfüßiger Mensch, Jurč.
  19. suhopę̑tək, -tka, m. = suhopetec: mestni otroci so suhopetki, Vrtov. (Km. k.).
  20. suhọ̑st, f. 1) die Trockenheit, Cig.; — 2) die Magerkeit.
  21. suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
  22. suhótəc, -tca, m. ein oberschlächtiges Mühlrad, auch eine Mühle mit solchem Rade, Vreme- Erj. (Torb.).
  23. suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.- C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken ( fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).
  24. suhotíca, f. = sušica, die Darrsucht, die Abzehrung, Cig.
  25. suhotína, f. eine trockene Stelle, Jan.; dürrer Boden, C.
  26. suhotovȃnje, n. = suhota 4), das Gebäude, Štrek.
  27. suhovína, f. dürres Reisig: suhovine in kamenja navrhovatiti, Levst. (Zb. sp.).
  28. suhovodnica, f., Jan. (H.), pogl. krkon.
  29. suhozę̑məc, -mca, m. der Landbewohner (im Gegensatz zum Seemann), Cig. (T.).
  30. suhozę̑məljski, adj. = suhozemski, DZkr.
  31. suhozẹ́mski, adj. festländisch, Land-: suhozemske živali, Erj. ( LjZv.).
  32. sȗhta, f. = šuhta, die Laube, Jan., Št.- C.
  33. suhtẹ́ti, -ím, vb. impf. mager, schwach, kraftlos werden, Savinska dol.- C.
  34. sȗj, m., Rez.- C. (Schaff, Sechter), nam. sulj.
  35. sȗk, m. die Drehung, C.
  36. sukáč, m. 1) der Dreher, Cig., Jan.; — der Zwirner, Cig.; — 2) der Wirbel an Steigbügeln und Ketten, Cig.
  37. sukačíca, f. die Zwirnerin, Cig.
  38. sukáłən, -łna, adj. Dreh-: sukȃłni člen, das Drehgelenk, Cig.
  39. súkalica, f. 1) die Drehschwinge, Jarn.; — 2) der Drehmuskel, Cig.
  40. sukȃłnica, f. 1) die Zwirnmaschine, DZ.; — 2) = sukalnik 1), C.
  41. sukȃłnik, m. 1) das Spulrad der Weber, Meg., Dict., Cig. (T.), Gor.; — 2) ein Wirbel am Fenster, der Reiber, Guts.- Cig.; — 3) = vrtinec v vodi, der Wasserwirbel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), SlN.- C.
  42. sukálọ, n. 1) = sukalnik 1), C.; — die Spulmaschine, Z., Cig. (T.); — 2) die Drehbank, die Drehmaschine, Mur.; — 3) der Bratenwender, Cig.
  43. súkanəc, -nca, m. 1) der Zwirn, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk., Dol., Prim.; mati prejo v dve niti sukajo: cvirn ali sukanec je to, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art klümperiges Mehlmus, das Klunkermus, V.-Cig., M., Gor., Tolm., BlKr.
  44. súkanik, m. der Zwirn, Guts.
  45. súkanje, n. das Drehen, das Schwenken.
  46. súkanka, f. gedrehte Seide, Jan.
  47. súkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) drehen; s. niti, zwirnen, Cig.; sukan, gezwirnt, DZ.; sukana svila, die Zwirnseide, Cig.; s. si brke, sich den Schnurbart drehen; sukano črevo, der Krummdarm ( zool.), Cig. (T.); s. se, sich drehen; s. se v krog; dekle se urno suče pri plesu; s. na kaj, aufdrehen, Cig.; na cevko s., aufspulen, Cig.; — s. meč, den Säbel schwingen; — herumtreiben, herumtummeln, Cig., Jan.; s. se, sich herumtummeln; kaj se sučeš vedno okoli mene? urno s. se po hiši, sich flink im Hause herum bewegen; — drillen, quälen, vexieren, Cig.; — 2) hin und her fahren: bliski sukajo po nebu, Vrt.
  48. sukȃvəc, -vca, m. der Dreher, Jan.; — der Tummler, Cig.
  49. sukcesīvən, -vna, adj. postopen, successiv, Cig. (T.).
  50. súkənce, n. dem. sukno; schwaches Tuch, Cig.; spredaj šilce, zadaj vil'ce, zgoraj sukence, spodaj platence (= lastovka), Idrija- Erj. (Torb.); — tudi: sukəncè, Valj. (Rad).
  51. sukljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise drehen, Z.; — 2) sich winden, züngeln: plamen mu suklja iz gobca, LjZv.; iz razvalin dim in ogenj suklja, LjZv.; = s. se, Z.
  52. suknàst, -ásta, adj. tuchartig, Cig.
  53. suknę̑n, adj. aus Tuch, tuchen, Tuch-: suknene hlače.
  54. suknenína, f. die Tuchware, Mur., Cig., Jan., C.; človek se oblači z volnato suknenino, Vrtov. (Km. k.).
  55. suknìč, -íča, m. ein Tuchlappen, Mur., Cig., Jan., Met.
  56. suknína, f. die Tuchware(n), C., Z.
  57. súkniti, sȗknem, vb. pf. zucken: strela sukne iz oblaka nizdolu, Vrt.
  58. sȗknja, f. 1) der Männerrock; zimska s.; gospodska, kmetska s.; — 2) die Erde, womit ein Kohlenmeiler bedeckt wird, das Gestübe, V.-Cig.
  59. suknjáč, m. ein Mann, der einen Rock zu tragen pflegt, C., Bes.; suknjač vodi za nos naša dekleta, Jurč.
  60. suknjáča, f. der Rock ( zaničlj.), Zv.; bes. ein langer, grober Rock, Z.
  61. sȗknje, n. = sukno, ogr.- Valj. (Rad).
  62. sȗknjica, f. dem. suknja, das Röckchen.
  63. sȗknjič, m. ein kurzer Rock, nur Hände und Rumpf bedeckend, die Jacke, C., jvzhŠt.
  64. suknọ̀, n. das Tuch; bukovo s., grobes Tuch; Cig.; tudi: sùknọ.
  65. suknotkȃłəc, -łca, m. der Tuchweber, Jan.
  66. sȗł, -la, m. der Dunst, der Dampf, Hal.- C.; suli letijo (o soparici), C.
  67. suláč, m. = sulec, C.; ("seláč", Dict., Savinska dol).
  68. sȗləc, -lca, m. der Huchen (salmo hucho), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.
  69. sulfāt, m. ein schwefelsaures Salz, das Sulphat: cinkov, kalcijev, železov s., Sen. (Fiz.).
  70. sulfīd, m. ein schwefeligsaures Salz, das Sulphid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  71. sȗlica, f. die Lanze, der Spieß; — ( der Pfeil, Meg.- Mik., Mur.).
  72. sȗličast, adj. lanzenförmig, Cig., Jan., nk.; lanzettförmig: s. list, Tuš. (R.), Zv.
  73. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
  74. sȗličba, f. der Lanzenkampf, das Turnier, C.
  75. súličevəc, -vca, m. der Speerkies, Cig. (T.).
  76. sȗličica, f. dem. sulica; die Lanzette, Cig., Jan.; — der Schröpfschnapper, Cig.
  77. sȗličišče, n. der Lanzenstiel, C.
  78. sȗličnik, m. der Lanzenträger, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  79. súliti, -im, vb. impf. 1) = sipati, C.; — 2) s. se, qualmen: krop, hiša se suli, Hal.- C.; — ( prim. suti?).
  80. sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
  81. sȗlkati, -am, vb. impf. stechen, C.
  82. sȗłnat, adj. dunstig, voll Qualm: hiša je sulnata (polna čada), Hal.- C.
  83. sūltan, m. 1) mohamedanski vladar, der Sultan; — 2) pasje ime.
  84. sūltanič, m. der Sultanssohn, Glas.
  85. sūltanka, f. die Sultanin, Jan.
  86. sȗm, m. der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; na sumu imeti koga, jemanden im Verdachte haben; sum bije, leti na koga, man hat jemanden im Verdacht; na s. devati koga, jemanden verdächtigen, nk.; sum gre, es verbreitet sich das Gerede, Cig.; — prim. sumen, m.
  87. sumānd, m. seštevanec, der Summand, Cel. (Ar.).
  88. súmən, -mna, m. na sumnu se držati, auf der Hut sein, Škrinj.- Valj. (Rad).
  89. súmən, -mna, adj. 1) verdächtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; sumno blago, verdächtige Ware, Levst. (Nauk); — 2) argwöhnisch, eifersüchtig, Vod. (Izb. sp.).
  90. sumežljìv, -íva, adj. gerne verdächtigend, Mik.- Cig. (T.); argwöhnisch, Z.; — pogl. sumnežljiv.
  91. sumežljívost, f. der Argwohn, Cig. (T.).
  92. sumíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = sumničiti, Dol.
  93. súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
  94. sȗmlja, f., C., Kremp.- M.; pogl. sumnja.
  95. sȗmljaj, m. der Verdachtsgrund, Jan.
  96. sumljáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) im Verdachte haben: s. se na koga, C.; — 2) sich hüten, sich inacht nehmen: sumljaj se hudega dela, (som-) Hal.- C.
  97. súmljenje, n. = sumnenje, Cig.
  98. sumljìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Mur.; — eifersüchtig, Cig.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Mur., Cig., Jan., nk.
  99. sumljı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtler, Cig.
  100. sumljívost, f. 1) die Geneigtheit zum Argwohn, Mur., Cig., Jan.; das Misstrauen, die Eifersucht, Cig., Jan.; — 2) = sumnost, die Verdächtigkeit, Cig., Jan.

   89.397 89.497 89.597 89.697 89.797 89.897 89.997 90.097 90.197 90.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA