Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (89.797-89.896)

  1. stotisočnína, f. das Hunderttausendstel, Cig. (T.).
  2. stǫ̑tni, num. der hundertste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kop., Met., Levst. (Sl. Spr.); — centesimal, Cig. (T.).
  3. stǫ̑tnica, f. 1) die Hauptmannsfrau, Jan. (H.); — 2) die Hundertguldennote, Svet. (Rok.); — 3) neka stonoga: der Steinkriecher (lithobius sp.), Solkan- Erj. (Torb.).
  4. stǫ̑tnič, adv. hundertens, zum hundertenmal, Cig.
  5. stotnı̑ja, f. die Centurie, Cig.; = kompanija, Cig., Jan., nk.
  6. stǫ̑tnik, m. der Hauptmann, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  7. stotnína, f. das Hundertstel, Cig. (T.).
  8. stǫ̑tništvọ, n. die Hauptmannswürde, Jan.
  9. stoúdən, -dna, adj. hundertgliederig, Cig.
  10. stoùh, -úha, adj. hundertöhrig, Cig.
  11. stoústən, -stna, adj. hundertmäulig, Cig.
  12. stǫ́vən, -vna, adj. stovni ("stoveni") med, der Wabenhonig, der Honigseim, ogr.- Mik., C.; — prim. sat ( stsl. sъtъ).
  13. stovésəłn, adj. hundertruderig, Cig.
  14. stovésəłnat, adj. hundertruderig, Cig.
  15. stožȃnj, m. die Thürpfoste, Jan.
  16. stožȃnje, n. der Thürstock, Mik. (Et.).
  17. stožȃnjəc, -njca, m. dem. stožanj, Z.
  18. stóžast, adj. kegelförmig, Z., Zora.
  19. stóžəc, -žca, m. der Kegel, Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Geom.); prisekan s., abgestutzter Kegel, Cig. (T.).
  20. stóžək, -žka, m. dem. stog; 1) = majhen stog; — 2) ein kleiner Kegel. Jan. (H.).
  21. stožína, f. 1) velik kol ali obsekano drevesce, okrog katerega se zdeva pšenično snopje ali omlačena slama, der Schoberstock, BlKr.; — 2) der Rüststamm, die Lantenne ( arch.), h. t.- Cig. (T.); — 3) das Bugspriet, Jan. (H.).
  22. stožíšče, n. mesto, kjer je bil stog, die Schoberstätte, C.
  23. 1. stǫ́žiti se, -i se, vb. pf. leid thun, C.; — stoži se mi, eine Sehnsucht ergreift mich; stoži se mi po domu, Zora; stoži se ji po oddaljeni sestrici, LjZv.; — stoži se mi, ich werde überdrüssig, Jan.; es verdrießt mich, C.; stoži se mi sakramenta, Trub.; stoži se mi v cerkev iti, Jsvkr.; — stožilo se mi je, ich bin schläfrig geworden, C.
  24. 2. stǫ́žiti se, -im se, vb. pf. sich bäumen (o konju), C., Mik.; ( nam. vzt-); — prim. tog.
  25. stǫ̑žje, n. 1) der Pfahl, Nov.; die Stange, Krelj- Mik.; die Schoberstange, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); ( prim. stežje); — 2) coll. die Pfeiler der Getreideharfe, Tolm.- Levst. (M.); — Pfähle, Stangen, Mik. (Et.), Nov.
  26. stǫ̑žkast, adj. kegelförmig, nk.
  27. stožkosẹ̑čnica, f. die Kegelschnittslinie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  28. stožkovı̑t, adj. = stožkast, kegelförmig, konisch, Cig. (T.), DZ.
  29. stǫ̑žnica, f. der Schoberstock, Cig., Jan.
  30. stǫ̑žnik, m. der Getreideharfenpfahl, Z., Mik., Burg. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad); — tudi: stožník, Valj. (Rad).
  31. stúbəlj, -blja, m. neka mera (= tri četrti vagana), jvzhŠt.
  32. stúblọ, n. die aus einem Baumstamm verfertigte Röhre, C.
  33. stùč, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, um ihn rücklings gehen zu machen, Rib.- M.
  34. stȗd, m. der Ekel, der Abscheu, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  35. studèn, -éna, adj. kalt, Meg.- Mik., Cig., Jan.; studeno je bilo, es war kalt, Trub., Dalm.; Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; studena voda, frisches Wasser, Rogatec ( vzhŠt.)- C.; studen kruh, altgebackenes Brot, C.
  36. stúdən, -dna, adj. = ostuden, abscheulich, ekelhaft, Cig.
  37. studénčək, -čka, m. dem. studenec; eine kleine Quelle, das Brünnlein.
  38. studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.
  39. studénčina, f. 1) = studenčnica, das Quellwasser; studenčino piti, Dalm.; mrzla studenčina izvirajoča izpod pečine, LjZv.; — 2) pl. studenčine, der Quellengrund, V.-Cig., C.; stika po vseh studenčinah in dolih za travo, Ravn.; — tudi: studę̑nčina, Valj. (Rad).
  40. studenčíšče, n. der Quellenplatz, Cig.
  41. studę̑nčnat, adj. quellenreich, Mur., Cig., Jan., Met.; studenčnata dežela, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  42. studę̑nčnica, f. 1) das Quellenwasser; — 2) die Bachstelze, C.
  43. studę̑nčnik, m. neka rastlina rastoča sosebno okolo studencev, morebiti: die Schmalzblume (caltha palustris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  44. studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
  45. stȗdenək, -nka, m. = studenec 1), C., pri Mariboru- Kres.
  46. studeníce, f. pl. die Einfassung einer Quelle, vzhŠt.- C.
  47. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
  48. studénka, f. = studenčnica: iz skale vre s., Bes.
  49. studenọ̑st, f. die Kälte, Cig., Jan.
  50. stūdije, f. pl. nauki, uk, die Studien, Cig. (T.); prim. študije.
  51. stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  52. studljìv, -íva, adj. widerlich, Cig.; ekelhaft, C.
  53. stúdnost, f. die Abscheulichkeit, Cig.
  54. stúhəł, -hla, adj. = zatohel, muffig, dumpfig, Cig., Jan., C.
  55. stuhnẹlína, f. der Moder, C.
  56. stuhnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch anhaltende Feuchtigkeit verderbt werden, verstocken, Cig.; vermodern, C.; stuhnela repa, muffelige Rübe, C.; — 2) verlöschen: ogenj stuhni, C.; — pogl. stuhniti.
  57. stúhniti, -tȗhnem, vb. pf. dumpfig werden, Cig.; verderben ( v. Korn), C.; nam. stohniti; prim. zatohniti.
  58. stuhnóba, f. = stuhnota, Jan. (H.).
  59. stuhnóta, f. der Muff, der Moder, Mur., Cig., Jan.
  60. stujénje, n. = stud, der Ekel, Jurč.
  61. stúkati, -am, vb. impf. den Ochsen rücklings gehen heißen, Rib.- M.; — prim. štukati.
  62. stȗłək, -łka, m. 1) nav. pl. stulki, zusammengeschrumpfte Dinge, z. B. Laub, unreifes Obst u. dgl., C.; krause Locken, Rez.- C.; die Falten an Stiefeln, C.; — 2) die Papierrolle, die Düte, C.
  63. stulína, f. ein zusammengeschrumpftes Ding, C.
  64. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
  65. stúljenik, m. ein zusammengeschrumpfter, verkrüppelter Mensch, C.
  66. stúmbəlj, -blja, m. = stublo, ein hohler, aufrechtstehender Stamm als Brunneneinfassung, C.
  67. stȗmpati, -am, vb. pf. = 2. stopiti (abstumpfen), Cig.
  68. stúnja, f. psovka osebi, katera neče delati, kajk.- Valj. (Rad).
  69. stvòł, stvóla, m. die Röhre, bes. die Pflanzenröhre, C.; — der Federkiel, C.; — der Flintenlauf, C.; — prim. rus. stvolъ.
  70. stvolíka, f. der Wasserschierling, C.; — prim. cvolina.
  71. subjēkt, m. podmet, osebek, das Subject.
  72. subjektīven, -vna, adj. podmeten, oseben, subjectiv, Cig. (T.), nk.; subjektivna barva, Cig. (T.).
  73. subjektīvnost, f. die Subjectivität, Cig. (T.), nk.
  74. sublimāt, m. prehlapina, das Sublimat ( chem.), Cig. (T.).
  75. sublimováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) prehlapovati (-piti), sublimieren, Cig. (T.).
  76. suboksīd, m. sokis, das Suboxyd ( chem.), Cig. (T.).
  77. suboksidūl, m. sokisec, das Suboxydul ( chem.), Cig. (T.).
  78. substāncija, f. podstat, die Substanz, Cig. (T.), Žnid.
  79. substantīv, m. samostalnik, das Substantiv ( gramm.).
  80. substantīvən, -vna, adj. samostalniški, Substantiv-, substantivisch: substantivni rek, der Substantivsatz, Cig. (T.).
  81. substitúcija, f. zamena, die Substitution, Cig. (T.).
  82. subsúmpcija, f. podvod, die Subsumption, Cig. (T.).
  83. subtangēnta, f. die Subtangente ( math.), Cig. (T.).
  84. sȗč, m. der Kürschner, ogr.- Valj. (Rad).
  85. sȗčək, -čka, m. 1) der Wasserwirbel, vzhŠt.; — 2) s. prediva, ein Büschel Flachs, C.
  86. súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško ( Št.)- Glas.; — prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).
  87. sȗglja, f. ime svinji, C.
  88. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
  89. súha, f. ein versiegbarer Bach, Cig.; der Wildbach, der Gießbach, Cig. (T.), Jes., DZ.
  90. suháč, m. ein magerer Mensch, Mur., C.
  91. suháča, f. ein mageres Weib, Mur., C.; — eine magere Kuh, C.
  92. suhȃł, -li, f. dürres Holz, ein abgedorrter Baum, Cig., Jan.
  93. suhánja, f. = suha ženska, C.
  94. suhàt, -áta, adj. mager, C.
  95. suhȃva, f. 1) die Trockenheit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = suh les, C.
  96. súhəlj, -hlja, m. ein magerer Mensch, C., Z.
  97. suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  98. suhlẹ́ti, -ím, vb. impf., pogl. sehleti, Jan.
  99. suhlíca, f., pogl. səhlica.
  100. suhljȃd, f., pogl. səhljad.

   89.297 89.397 89.497 89.597 89.697 89.797 89.897 89.997 90.097 90.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA